Vernon Subutex

»Zdaj se dol daje manj kot poročeni moški. Nikoli si ni mislil, da je mogoče tako dolgo zdržati brez seksa. Facebook ali Meetic sta resda krasni aplikaciji za pobiranje punc kar od doma, ampak razen v primeru, de se zadovoljiš z virtualnim onegavljenjem na Second Lifu, se je treba odpraviti ven, da se dobiš z bejbo. Poiskati moraš cunje za obleč, ki so videti vintidž, ampak ne kot pri starem klošarju, se znajti, da ti ni treba stopiti ne v kafič ne v kino, kaj šele, da bi šel kam na večerjo ... in ne smeš je pripeljati k sebi, da ne bi videla praznih kuhinjskih omaric, opustošenega hladilnika in ostudne nesnage – ki nima ničesar opraviti s simpatičnim neredom potrjenega samca. Pri njem doma kraljuje vonj po znošenih štumfih, vonj, tako tipičen za starega tipa. Po mili volji lahko odpira okna in se dišavi. Ta vonj zaznamuje njegov teritorij. V glavnem peca punce na internetu, potem pa stisne rep med noge, ko mu predlagajo zmenek. Vernon dobro pozna ženske, veliko prakse je imel z njimi. To mesto premore morje izgubljenk, ki bi mu bile pripravljene gospodinjiti in se metati na vse štiri, da bi mu omogočile dolge oralne užitke, za katere menijo, da mu bodo spet vlili samozavest. Vendar pa je že prestar, da bi si domišljal, da vse to pride, ne da bi tudi on moral v zameno izpolnjevati nekaj zahtev. Če je punca stara in grda, to še ne pomeni, da je manj pasja in zahtevna kot kakšna seksbomba pri dvajsetih. Za ženske je značilno, da znajo več mesecev prikrivati svoje prave barve, preden jih razkrijejo v velikem slogu. Hudo pazljiv je pred tisto sorto bejb, ki bi jih lahko privlačil.« (str. 15)

Pariz, Parižani in Parižanke so v literaturi doživeli veliko upodobitev, ampak tale je res nekaj posebnega in zelo sodobnega. Virginie Despentes (roj. 1969) upodablja posameznike in skupine, ki tvorijo pariško subkulturno sceno. V gornjem odlomku imamo glavnega junaka, Vernona Subutexa, ki doživlja krizo srednjih let in temu primerno je tudi njegovo seksualno življenje. Hkrati z njim spoznamo še celo vrsto ekstravagantnih likov in skupinskih fenomenov, s katerimi na omenjeni sceni sobiva. Spoznamo pariške skupnosti LGBTQ+ (zlasti transspolnost in lezbištvo), pornografijo, filmsko in glasbeno sceno, poglede skrajne desnice, kaviar socialiste, malomeščane, ljudi s socialnega roba, begunce, brezdomce, islamiste, ljudi, ki živijo od socialne pomoči ali pa jo izgubijo … Spoznamo jezik, v katerem našteti komunicirajo, avtorica pa ga izpiše kot literarno mojstrovino.