Ilo dveh slikarjev in pesnika

V Galeriji Prešernovih nagrajencev je na ogled razstava likovnih del Prešernovega nagrajenca Hermana Gvardjančiča in nagrajenca Prešernovega sklada Nikolaja Beera. Razstavo spremlja pesniška zbirka Ilo še enega Prešernovega nagrajenca, Milana Jesiha.

Kranj – Ob razglasitvi Prešernovih nagrajencev za leto 2024 so v Galeriji Prešernovih nagrajencev v Kranju pripravili tradicionalno razstavo aktualnih nagrajencev. Letos februarja sta na oder Cankarjevega doma na predvečer slovenskega kulturnega praznika stopila tudi dva slikarja, Prešernov nagrajenec za življenjsko delo, Škofjeločan Herman Gvardjančič, in nagrajenec Prešernovega sklada za razstave v zadnjih treh letih (med drugim tudi v Galeriji Mestne hiše v Kranju) Prekmurec Nikolaj Beer, ki živi in ustvarja v Izlakah.

Galerija Prešernovih nagrajencev v Kranju vse pogosteje v svojih publikacijah in na predstavitvah umetnikov išče povezavo med poezijo in likovno umetnostjo in tako se je letos slikarjema s svojo poezijo pridružil še en nagrajenec, pesnik, dramatik in prevajalec Milan Jesih.

Pri pripravi in postavitvi razstave je vodja galerije Marko Arnež tesno sodeloval z obema umetnikoma. Dela Hermana Gvardjančiča so tako v samostojni postavitvi na ogled v drugem nadstropju galerije, pri čemer gre predvsem za njegov osebni pregled ustvarjanja, od prvih risb z motivom domačih Reteč, ki jih je leta 1952 narisal še kot osnovnošolec, do zadnjih del, ki jih posveča lanskim požarom na Krasu.

Nikolaj Beer je v pritličju galerije predstavil izbor del iz predvsem zadnjega ustvarjalnega obdobja, ki so zaznamovala in mu prinesla tudi nagrado Prešernovega sklada. Gre tako za olja na platnu kot risbe z ogljem na papir.

V prvem nadstropju se njuna dela po prostorih prepletajo, hkrati pa v celotni postavitvi na neki način sobivajo s pesmimi Milana Jesiha. Posebej za tokratno priložnost je izbral trideset še neobjavljenih pesmi, ki so v okviru galerije izšle v drobni pesniški zbirki z naslovom Ilo. »Vse tri predstavljene umetnike združuje njihov odnos do zemlje, do ila, do večnega ponavljanja in vračanja s konca na začetek in z začetka na konec. Mogoče pa lahko začnemo in končamo na sredini. Tako kot v tej pesniški zbirki,« v uvodu k zbirki zapiše vodja galerije Marko Arnež.

Na odprtju razstave je o slikarjih spregovoril umetnostni zgodovinar in likovni kritik dr. Milček Komelj, Jesihove pesmi je bral ljubiteljski igralec iz Škofje Loke Bojan Trampuš, razstavo pa je odprl predsednik Upravnega odbora Prešernovega sklada dr. Jožef Muhovič. O razstavljenih delih in povezavi med motivi obeh slikarjev in poezijo v zbirki Ilo piše tudi umetnostni zgodovinar Robert Inhof, saj se bo razstava konec januarja v podobnem obsegu preselila v Galerijo Murska Sobota.