SALAMANCA

Redni četrtkovi termini košarkarskih partij me vedno znova navdušujejo in dajejo nov zagon. Vem, enkrat tedenska rekreacija preko našega športnega društva RTV bo premalo, saj sem bil skozi otroštvo in mladost navajen dnevnih športnih naporov. Sprejeti je pač potrebno tudi dejstvo, da nisem profesionalen športnik, da ne potrebujem po špartansko izklesanega telesa, in da sem karierne prioritete začrtal v popolnoma drugo smer. To pa še ne pomeni, da se bom odrekel tedenskemu švicanju, le čas je potrebno tako zastaviti, da so vse ostale dolžnosti do takrat narejene. Vsi, ki nas preganja čas, dobro vemo da to ne gre tako, in da moraš včasih v beležko zapisovati zadeve globoko v prihodnost. In zdaj je morda tudi čas, da luknje v dnevu zapolnim z majhnimi odmerki športa. Seveda bi bilo dobro tudi to zapisati v pandorino skrinjico mojega življenja. Moja beležka je namreč moje vse. Prav je, da ji posvetim naslednje vrstice. Od kar diham in vem za sebe sem napolnil kakih pet žepnih beležnic, ki mi jih je teta kupovala na zalogo. V njih so zapisane vse možne »skrivnosti«: od telefonskih številk politikov, uradnikov in drugih nosilcev javnih funkcij do osebnega seznama obveznosti, moja razmišljanja, ideje, misli, citati, novinarska vprašanja, tujke, zapletene besede ... skratka te beležnice so skoraj povsod z menoj, saj jih prikladno spravim v suknjič, ko bodisi previdno, bodisi drzno stopam v svet.

Eni bi mi sicer radi očitali staromodnost, češ pa saj imaš telefon, tja zapiši. Ampak, globoko v sebi vem, da beležka vsebuje dragocen dar sentimentalnosti, ki si jo mobilnik ne more kupiti, vsej svoji otipljivosti in zmogljivosti navkljub. Mobilnik vemo kje bo končal, no tudi za beležko je bolj ali manj jasno: tam na najvišji polici, medtem ko tisto prvo najverjetneje v neki odpadni tehnološki predelavi. Verjamem, da imajo tudi predmeti svoje kvalitete. Ne gre vedno le za človeka. Če se ne motim, gre za star španski pregovor, ki nam ga je nekoč na predavanjih nadobudnim teologom povedal dr. Bogdan Kolar: »Če ti mati narava ni dala, te tudi Salamanca ne more naučiti.« Določene danosti stvari so nam samoumevne, spet druge nosijo velik pomen v našem življenju in niso zgolj potrošni material. Na nas je, da z mehko selekcijo lovimo ravnotežje med uporabnostjo in potrebo.