Objavljeni nalog za preiskavo in seznam predmetov, ki jih je ameriški FBI zaplenil na Trumpovem posestvu Mar a Lago, kažeta, da je nekdanji predsednik ZDA v preiskavi zaradi oviranja pravosodja in kršenja protivohunske zakonodaje. Mediji so pred tem navajali, da je Trump iz Bele hiše odnesel dokumente o jedrskem orožju. V ZDA burno dogajanje spremljajo obtožbe, da je Trump ukradel pomembne dokumente o jedrskem orožju in jih prodal, kar ni ogrozilo samo ZDA, ampak celoten svet. Družbena omrežja spremljajo obtožbe, da je nekdanji ameriški predsednik iz maščevanja, ker ni bil izvoljen, izdal svojo državo.

Tri leta zapora in prepoved kandidiranja za javne funkcije

Preiskovalni nalog navaja, da gre za preiskavo morebitne kršitve treh različnih zveznih zakonov, ki zadevajo uničevanje, prilaščanje ali ponarejanje uradnih dokumentov. Trumpovi namigi, da gre za podtaknjene zadeve, ne držijo vode, ker je vse spremljala, opazovala in na koncu tudi podpisala njegova odvetnica Christina Bobb, ki je bila prisotna med ponedeljkovo preiskavo, Trump pa je bil takrat v New Yorku oziroma New Jerseyju.

Potrdilo o odvzemu dokumentov, ki so ga agenti FBI po preiskavi Mar a Laga dali Trupovemu odvetniku in je bilo danes javno objavljeno, kaže, da je imel med drugim pri sebi dokumente z najvišjo možno oznako državne tajnosti. Nalog medtem razkriva, da je Trump v preiskavi zaradi odtujitve oz. uničevanja uradnih dokumentov, oviranja preiskave in kršenja protivohunske zakonodaje. Grozi mu do tri leta zapora in prepoved kandidiranja za javne funkcije.

Trumpov tiskovni predstavnik Taylor Budovich je ocenil, da FBI objavlja laži in natolcevanja za opravičevanje zlorabe vladnih pooblastil proti političnemu nasprotniku.

Zvezni preiskovalci menijo, da dokumenti, ki jih je Trump odnesel na Florido, namesto da bi jih predal Nacionalnim arhivom, predstavlja dovolj veliko grožnjo nacionalni varnosti, da je pravosodni minister Merrick Garland odobril preiskavo posestva za njihovo vrnitev.

Agenti FBI odnesli 11 nizov dokumentov, označenih kot strogo zaupno

Potrdilo o odvzemu dokumentov kaže, da so agenti FBI s Trumpovega posestva odnesli 11 nizov dokumentov, označenih kot strogo zaupno. Ne razkriva pa, na kaj natančno so se ti dokumenti nanašali. Trump je zatrdil, da je bila oznaka zaupno z vseh dokumentov umaknjena, pa tudi, da bi jih tudi sam predal ministrstvu, če bi ga k temu pozvali.

Ameriški mediji so na podlagi informacij od neimenovanih visokih vladnih virov že začeli ugibati, da naj bi šlo med drugim za jedrske skrivnosti, ki jih je Trump nameraval prodati Savdski Arabiji.

Nacionalni arhivi so k preiskavi pozvali, potem ko jim Trump ni predal zahtevanih dokumentov. To bi moral storiti v skladu z zakonom iz leta 1978, ko je januarja lani zapustil Belo hišo. Ameriški predsedniki sicer dokumentom lahko odvzamejo status zaupnosti, bivši predsedniki pa tega pooblastila nimajo. Tudi aktualnih predsednik nima neomejenih pooblastil, če gre za jedrske programe, tajne operacije in določene podatke, ki se delijo z državami zaveznicami. Zato ni jasno, kdo in kdaj je z dokumentov umaknil oznako zaupno, če sploh.

Pravosodno ministrstvo v skladu z ustaljeno prakso ne razkriva podrobnosti o preiskavi, ki je v teku. A je Garland za dovoljenje za objavo vsebine naloga za preiskavo in seznama zaplenjenega v Mar a Lagu zaprosil, potem ko so Trump in njegovi zavezniki ostro napadali ministrstvo in FBI.

Sodnik Bruce Reinhart, ki je preiskovalni nalog podpisal in s tem postal tarča napadov Trumpovih privržencev, je objavo sicer dovolil, potem ko se je z njo strinjal tudi Trump. Trump bi sicer lahko vsebino naloga in seznam zaseženega sam objavil že pred dnevi, navaja STA.

Prej FBI hvalil, zdaj ga javno napada

Ni jasno, ali je šlo le za iskanje in zaplembo dokumentov, ki so jih zahtevali nacionalni arhivi, ki morajo po zakonu dobiti vse, kar je bilo napisanega v Beli hiši, ko predsedniku poteče mandat. Vrstijo se ugibanja, da je pri preiskavi šlo morda za del prizadevanj za kazenski pregon Trumpa.

Trump je leta 2016 hvalil FBI in direktorja Jamesa Comeyja, ko je ta vodil preiskavo demokratske predsedniške kandidatke Hillary Clinton, a ga nato odpustil, ker ni hotel prekiniti preiskave o domnevnem ruskem vpletanju v predsedniške volitve 2016. Sedaj Trump skupaj s kongresnimi republikanci javno napada FBI.

“Trumpova vloga v napadu na kongres bi morala zadostovati za previdnost pri napadalni politični retoriki. Človek bi pričakoval, da bo v sobi kakšen odgovoren republikanec, ki bo povedal, da je potrebno počakati na dejstva in se potem odzvati, ne pa spodbujati napadov na policijo,” je odzive komentirala predsednica predstavniškega doma kongresa demokratka Nancy Pelosi.

Kot med napadom na kongres 6. januarja lani, je tudi tokratna zaostrena retorika iz republikanske stranke pripeljala do smrti, ko je 42-letni Trumpov podpornik Ricky Shiffer iz Ohia v četrtek bil ubit po poskusu vdora na sedež FBI v Cincinnatiju. Shiffer je osumljen zvez s skrajno desnimi skupinami, na Trumpovem družbenem mediju Truth Social pa je v priznal poskus napada na FBI zaradi preiskave v Mar a Lagu, poroča STA.