Žárnica
Žárnica je po SSKJ2 »zaprta steklena priprava, ki oddaja svetlobo, če je v njej električni tok«. Pomensko je beseda povezana z žarenjem, toploto, žarki in svetlobo. In zanimivo je to, da se je osnovna zgradba navadne žarnice ohranila vse do danes, izboljševali pa sta se kakovost materialov njenih osnovnih sestavin in kakovost izdelave. Prve žarnice so namreč imele ogleno žarilno nitko, ki jo je pozneje nadomestila volframova nitka.
Četrtega aprila 1883, samo štiri leta po tem, ko je Thomas Alva Edison izdelal prvo uporabno žarnico, je v poslovnih in stanovanjskih prostorih podjetnika Karla Scherbauma na Grajskem trgu v Mariboru zasvetilo nekaj električnih žarnic, ki pa so bile prve v Sloveniji in tudi v tem delu Evrope. Z žarnico je povezana tudi distribucija električne energije, ki se je pri nas začela pred 124 leti, in elektrifikacija je zagotovo eden najpomembnejših tehnoloških dosežkov 20. stoletja, med najbolj bistvenimi pa ostaja tudi v 21.
Dandanes se največkrat omenjajo energijsko varčne žarnice z nekajkrat manjšo porabo električne energije, daljšo življenjsko dobo in tudi boljšo svetilnostjo, kar potrjujejo trditve, kot Za varčne fluorescentne žarnice je treba res odšteti nekajkrat več kakor za tiste z žarilno nitko, toda za enako svetilnost porabijo petkrat manj energije in trajajo desetkrat dlje. Kot tehnično razvitejše se omenjajo tudi halogenske žarnice, ki delujejo enako kot navadna žarnica, le da je plinu v steklenem balončku dodan halogeni element. Najnovejša pa so svetila s svetlečo diodo (ang. kratica LED, zato poimenovanje LED-žarnice, LED-luči), pri katerih je svetlobni izkoristek največji.
Zato seveda ne preseneča, da se žarnica kot vir in zbir svetlobe in energije pojmuje in uporablja tudi kot simbol razsvetljenja in dobrih ali celo izjemnih zamisli.
***
Rubrika nastaja v sodelovanju z ZRC SAZU (Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša), avtorica: prof. dr. Andreja Žele.
