Stampedo in streljanje med razdeljevanjem pomoči, umrlo več ljudi

Po podatkih Rdečega polmeseca so bili v streljanju med razdeljevanjem humanitarne pomoči v Gazi ubiti trije ljudje. Tragedija se je zgodila, ko je več tisoč ljudi v krožišču Kuvajt, kjer so se v zadnjih tednih zgodili tudi drugi smrtonosni incidenti pri razdeljevanju pomoči, čakalo na prihod okoli 15 tovornjakov z moko in drugimi živili.

Na videoposnetkih je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP videti tovornjake, ki so se v poltemi premikali med gorečimi smetmi. Slišati je streljanje, pa tudi krike in ropot tovornjakov, ki se skušajo prebiti naprej.

Po pričevanjih očividcev so člani t. i. ljudskih zaščitnih odborov, ki so odgovorni za nadzor razdeljevanja pomoči, streljali v zrak, tovornjaki pa so v naglici in zmedi zbijali ljudi. Očividci so omenjali še streljanje izraelskih tankov, ki so bili nameščeni nekaj sto metrov stran. Odziva izraelske vojske na te trditve agencija AFP še ni dobila.

Že več incidentov pri razdeljevanju humanitarne pomoči

Na območju Gaze, kjer več kot dvema milijonoma Palestincev zaradi izraelske blokade grozi lakota, se je v zadnjih tednih zgodilo več incidentov pri razdeljevanju humanitarne pomoči. V ponedeljek je po navedbah vlade palestinskega islamističnega gibanja Hamas šest ljudi umrlo v stampedu, ko so skušali prevzeti pomoč.

V krožišču Kuvajt v mestu Gaza je bilo po podatkih oblasti v enklavi 23. marca med razdeljevanjem pomoči ubitih 21 ljudi, še 23 pa ranjenih. Za to so palestinske oblasti okrivile izraelske sile, ki naj bi streljale tudi s tanki, kar pa je vojska zanikala.

Na istem krožišču je bilo med razdeljevanjem pomoči 14. marca 20 mrtvih in več kot sto ranjenih, 29. februarja pa na zahodu mesta Gaza po navedbah istega vira 120 mrtvih, poroča AFP.

Pomoč v hrani izredno težko doseže prebivalce Gaze, zlasti tiste na severu enklave, ki jih je okoli 300.000, saj konvoji le s težavo prihajajo z juga enklave.

Izraelska vojska nadaljuje operacije v Gazi

Po poročanju palestinske tiskovne agencije Wafa je bilo v izraelskih zračnih napadih na stanovanjska poslopja v mestu Gaza od petka popoldne ubitih najmanj 23 civilistov.

Po podatkih izraelske vojske so v osrednjem delu enklave ubili več domnevno oboroženih moških, ki so prevažali orožje, s helikopterja pa obstreljevali vojaški kompleks, iz katerega so prišli, poroča španska tiskovna agencija EFE. Izraelska vojska je napade na vojaško infrastrukturo po lastnih navedbah izvedla tudi na jugu enklave v Han Junisu.

Izrael operacije v Gazi izvaja kljub ponedeljkovi resoluciji Varnostnega sveta ZN s pozivom k takojšnji prekinitvi ognja v palestinski enklavi med ramazanom in okrepitvi humanitarne pomoči za več kot dva milijona Palestincev.

V izraelskih napadih je bilo od začetka vojne oktobra lani ubitih več kot 32.623 Palestincev, ranjenih pa več kot 75.000. Medtem ostaja v rokah palestinskega islamističnega gibanja Hamas več deset talcev, ki so jih 7. oktobra lani ugrabili v napadu na Izrael, ko so ubili 1139 ljudi.

Palestinski Rdeči polmesec je danes sporočil še, da je izraelska vojska od začetka vojne ubila 26 članov njihovega osebja, od tega 15, ko so nudili medicinsko pomoč, na svojem spletnem portalu poroča katarska televizija Al Jazeera.

ZDA kljub zaskrbljenosti ob ofenzivi v Gazi dobavljajo orožje Izraelu

Vlada predsednika ZDA Joeja Bidna je kljub nekoliko bolj napetim odnosom med Izraelom in ZDA, ki sta sicer neomajna zaveznika, v zadnjih dneh "potiho odobrila" dobavo več milijard vrednih bomb in bojnih letal za Izrael, je Washington Post navedel trditve neimenovanih uradnikov Pentagona in ameriškega State Departmenta.

Nova pošiljka orožja med drugim vključuje 25 naprednih bojnih letal tipa F-35A, 900-kilogramske bombe tipa MK84 ter 250-kilogramske bombe MK82.

Uradniki v ZDA so po navedbah Washington Posta in nemška tiskovna agencija dpa menili, da politika oblasti v Washingtonu kaže na to, da omejevanja ali prekinitev dobav orožja ne vidijo kot sredstva, s katerim bi ZDA vršile pritisk na izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja.

Odnosi med Netanjahujem in Bidnom so sicer v zadnjem času manj prijateljski, potem ko ZDA minuli teden niso vložile veta na predlog resolucije nestalnih članic Varnostnega sveta ZN, ki poziva k prekinitvi ognja v Gazi. S tem se je nekoliko povečal mednarodni pritisk na Izrael.

Netanjahu je po glasovanju odpovedal načrtovan obisk izraelske delegacije v Washingtonu, kjer naj bi Izraelci slišali ameriške pomisleke in z visokimi predsedniki ZDA razpravljali o alternativnih načinih za napade na palestinsko islamistično gibanje Hamas brez večje kopenske operacije v Rafi, ki je polna razseljenih civilistov.

Izrael je sicer pozneje sporočil, da želi nadaljevati pogovore z ZDA, obe strani pa trenutno iščeta možni datum. Izraelci naj bi predlagali ponedeljek, je v petek poročala ameriška televizija CNN, vendar bi odhod delegacije lahko preprečila za nedeljo načrtovana razprava v izraelskem parlamentu o odpravi izjeme pri obveznem služenju vojaškega roka za pripadnike ultraortodoksne judovske skupnosti.