Včasih je večina stanovanjskih hiš stala na pasovnih ali točkovnih temeljih, danes pa se čedalje bolj uveljavlja temeljenje na temeljni plošči. Pa ne le za montažne hiše, temveč tudi za hiše iz vseh drugih gradiv. Temeljna plošča namreč zagotavlja več koristi kot pasovni ali točkovni temelji. Poleg pravilnega prenosa obtežbe hiše v nosilna tla, kar sicer omogočajo tudi pasovni in točkovni temelji, omogoča toplotno izolirana temeljna plošča tudi boljšo zaščito pred toplotnimi izgubami ter pred vdorom vode, vlage in radona. In uporabna je tudi na slabše nosilnih tleh.
Samo s temeljno ploščo se lahko hiša toplotno izolira tudi »od spodaj«
Značilnost energijsko učinkovitih hiš je neprekinjen toplotni ovoj. To pomeni, da nista toplotno izolirani le fasada in streha, ampak tudi tla proti zemlji. Čeprav skozi tla hiša izgublja precej manj toplote kot skozi okna, streho in stene, izgub v tla ne gre zanemariti. Če nič drugega, zaradi tega, da ob stiku sten in temeljev ne nastane toplotni most in s tem plesen. Pri pasovnih in točkovnih temeljih se takemu toplotnemu mostu tako rekoč ni mogoče izogniti. Je prezahtevno, predrago in predvsem manj učinkovito. S temeljno ploščo, ki leži na posebni toplotni izolaciji, pa je neprekinjen toplotni ovoj brez toplotnih mostov izvedljiv brez posebnih naporov.
Manj izkopa in manj ali nič opaženja
Dobra plat temeljne plošče v primerjavi s pasovnimi in točkovnimi temelji je preprostejša izvedba. Medtem ko so pri izvedbi pasovnih in točkovnih temeljev potrebni globlji izkopi, odvozi odpadne zemljine na deponijo in zasipanje, obvezno pa tudi opaženje, pri izvedbi temeljne plošče ni tako, pove Miran Tekavec, tehnični vodja pri JUBHomu.
Opozori pa na protizmrzalno zaščito, ki je pri plitvem temeljenju obvezna. Če hiša ni podkletena, temeljna plošča ni vkopana tako globoko, da bi segla pod točko zmrzovanja. Tako bi zaradi zmrzovanja in tvorbe ledenih leč lahko pozimi prišlo do poškodb obodnih materialov temeljne plošče. Prav zaradi tega je treba ob obodu temeljne plošče položiti obrobo iz toplotne izolacije, ki zadržuje toploto ter v zemlji okrog hiše preprečuje zmrzovanje in taljenje, s tem pa tudi posedke in dvižke.
Vsaka toplotna izolacija ni primerna za pod temeljno ploščo
Toplotna izolacija, ki se vgradi pod temeljno ploščo, mora prenesti marsikaj. Zato tista toplotna izolacija, ki jo uporabljamo za toplotno zaščito zunanjih sten, ni primerna za uporabo pod temeljno ploščo, saj ima predvsem prenizko tlačno trdnost. Teža stavbe bi jo preprosto zmlela, s tem pa tudi izničila njeno izolativnost. Toplotna izolacija, ki nosi vso težo hiše, mora imeti tri najpomembnejše lastnosti. To so zadostna tlačna trdnost, dopustna stopnja lezenja pod dolgotrajno obremenitvijo in nizka stopnja navzemanja vode.
Te lastnosti so, poleg mnogih drugih, vedno deklarirane v izjavi o lastnostih toplotne izolacije. Da je neka toplotna izolacija primerna za vgradnjo pod temeljno ploščo, pa lahko preveri in potrdi tudi neodvisna institucija z izdajo evropske tehnične ocene (ETA). Tako potrdilo verodostojno zagotavlja, da se toplotna izolacija pod temeljno ploščo zaradi teže stavbe ne bo stisnila, da bo ostala skoraj nespremenjena tudi po nekaj desetletjih ter se ne bo napila vlage in vode, s čimer bi nehala ščititi pred toplotnimi izgubami.
Pri nas so najpogostejši penjeno steklo, stiropor in stirodur
V Sloveniji se pod temeljno ploščo najpogosteje vgrajujejo tri vrste toplotnih izolacij – penjeno steklo, ekspandiran polistiren (EPS oziroma stiropor) in ekstrudiran polistiren (XPS oziroma stirodur). Plošče in nasutje iz penjenega stekla slovijo po majhnem ogljičnem odtisu, gre namreč za reciklat. EPS in XPS imata večji ogljični odtis, izdelujeta se iz enake surovine, imata pa različen postopek proizvodnje. EPS se proizvaja z ekspanzijo v kalupih, XPS pa se v procesu ekstruzije valja in reže na mero.
Kako pa na potresnih območjih?
Da je stavba potresno varna, ne pomeni, da ob potresu ne bo imela poškodb. Pomeni, da ne bo ogrožala življenj stanovalcev in mimoidočih. Po naših podatkih sta v Sloveniji na voljo dva na potresne obremenitve preizkušena sistema temeljnih blazin, BASE podjetja JUBHome in SEISMIC podjetja Fibran. Za penjeno steklo nismo zasledili preizkušanja rešitev na potresne obremenitve, zato se kaže za dodatne informacije obrniti na proizvajalca.
Sosledje slojev je pri obeh rešitvah temeljne blazine sestavljeno in povezano tako, da delujejo kot celota. Med seboj se rešitvi v dvoslojni izvedbi, torej pri dveh slojih toplotne izolacije, razlikujeta po načinu spajanja obeh slojev. Pri BASE se sloja toplotne izolacije spajata s čepastimi stiki, pri SEISMIC pa z dvoslojno samolepilno hidroizolacijo. Ugotovitve kažejo, da pri velikih seizmičnih obremenitvah med obema variantama stikovanja zgornje in spodnje plasti toplotne izolacije ni bistvene razlike v odzivu konstrukcije.
Kako debela naj bo toplotna izolacija pod temeljno ploščo?
Kako debel naj bo sloj toplotne izolacije pod temeljno ploščo, je odvisno od zahtevane energijske učinkovitosti hiše in od podnebnega pasu, v katerem bo stala. V vročih podnebnih conah se toplotna izolacija pod temeljno ploščo celo odsvetuje zaradi lažjega poletnega ohlajevanja hiše. V srednjeevropskem pasu pa bi ta namerni toplotni most povzročil precejšnje težave s kondenzom in izgubo toplote.
Vsekakor bo projektant pri izračunu toplotnih karakteristik stavbe vse našteto upošteval in tudi določil potrebno toplotno prehodnost tal proti zemlji. Skladno s to zahtevo bo izbral vrsto toplotne izolacije in upoštevaje njeno toplotno prevodnost izračunal primerno debelino. Različnim potrebam so se odzvali tudi proizvajalci, ki ponujajo ne le različne debeline posameznega sloja, temveč tudi rešitve temeljne blazine z dvema slojema toplotne izolacije.
Bonus – hidroizolacija je zaščitena pred poškodbami
Sloj hidroizolacije v temeljni blazini je lahko na podložnem betonu, lahko je med dvema slojema toplotne izolacije, lahko je tudi na vrhu temeljne plošče. Vse to je odvisno od projektanta in od rešitve. V vsakem primeru pa je izjemnega pomena pravilna izvedba, zlasti pri stiku med horizontalno in vertikalno hidroizolacijo. Za lažje reševanje tega zahtevnega detajla je, denimo, podjetje Fragmat razvilo poseben hidroizolacijski trak in različne izvedbene rešitve za kakovostno izvedbo hidroizolacije pri temeljnih blazinah.
Ostaja pa dejstvo, da je tudi najboljša hidroizolacija le toliko vredna, kolikor je pravilno vgrajena. To velja zlasti za tesnjenje pri prebojih okrog instalacijskih in pregibnih cevi, za tesnjenje napeljav znotraj pregibnih cevi ter za prehod med temeljno ploščo in zunanjimi stenami. V praksi so namreč pogoste poškodbe na pregibu horizontalne v navpično hidroizolacijo, saj se preklop na zunanjo steno lahko izvaja pozneje, pogoste pa so tudi poškodbe pri zasipanju.
Dodatni bonus – radon ne more vdreti v hišo
O radonu se v Sloveniji sicer ne govori pogosto, čeprav so določena območja z njim močno obremenjena. Radon je nevaren, ker nima ne barve, ne vonja, ne okusa in ga tako ne opazimo, povzroča pa pljučnega raka. V stavbe vdira skozi netesnosti v vkopanih delih stavbe, pa tudi čez preboje za instalacijske vode. Sanacija stavb pred vdorom radona je zamudna, draga in ne vedno tudi uspešna.
Pri novogradnjah, ki stojijo na temeljni plošči, pa je izvedba zaščite proti radonu zelo enostavna. Folija, ki radonu preprečuje vstop v stavbo, postane dodaten sloj temeljne blazine. Obstaja jih cela vrsta, že omenjeni Fragmatov hidroizolacijski trak RADON VAP je, denimo, preizkušen tudi na neprepustnost za radon. Na trgu je tudi vrsta protiradonskih folij, ki se lahko vgradijo samostojno. Če je torej stavba na ogroženem območju, je temeljna blazina s protiradonsko zaporo priporočljiva rešitev.
Katera rešitev je boljša ali slabša?
Če iščete odgovor na to vprašanje, ga ne boste dobili, saj sta obe rešitvi dobri, končno to dokazujeta že z evropsko tehnično oceno in preizkusom na obnašanje konstrukcije v potresu. Med njima je treba izbrati glede na specifične potrebe posameznega projekta. Če že govorimo o prednostih, je prednost SEISMIC v višjih tlačnih trdnostih, prednost BASE pa v sistemsko zagotovljeni in enostavnejši kakovostni izvedbi.
Najbolj se razlikujeta v načinu izvedbe
Jure Lovšin iz podjetja Fibran je o izvedbi SEISMIC povedal: »Polaganje toplotne izolacije na podložni beton lahko izvedemo sami, brez veliko predznanja, medtem ko za izvedbo hidroizolacije in tesnjenja prebojev potrebujemo nekaj izkušenj. Vseeno je dobro prepustiti izvedbo izkušenim izvajalcem gradbenih del, saj moramo biti pozorni tudi na druge vidike, kot so točna geometrija in pozicija oziroma gabariti temeljne plošče, varstvo pri delu ...«
Miran Tekavec iz JUBHoma pa o izvedbi BASE pove: »Temeljno blazino BASE oblikujemo za vsak objekt posebej. Na podlagi sestavnega načrta je toplotnoizolacijska blazina za običajno stanovanjsko hišo v samogradnji sestavljena v dveh urah, dodatno opaženje ali opiranje ni potrebno. Natančnost in pravokotnost temeljne plošče sta sistemsko zagotovljeni. Na gradbišče se pripelje točno število na mero oblikovanih kosov tako, da so edini odpadki pri montaži izrezi za inštalacije.«
In koliko stane?
»Cena je odvisna od števila posameznih elementov, obsega rezanja na mero, debeline izolacije in tlačne trdnosti. Za tlačno trdnost 400 kilopaskalov, pravokotno tlorisno obliko in debelino izolacije 16 centimetrov je okvirna cena JUBHoma BASE od 46 do 49 evrov na kvadratni meter brez DDV. Cena vsebuje tudi izolacijo roba temeljne plošče,« pove Tekavec.
»Težko damo okvirno ceno za SEISMIC. Cena je odvisna predvsem od debeline toplotne izolacije oziroma želene stopnje energijske učinkovitosti. Pri težjih stavbah lahko na ceno vpliva tudi zahtevana večja tlačna trdnost toplotne izolacije,« pove Lovšin iz Fibrana.
Oba proizvajalca projektantom in izvajalcem ponujata podporo v biroju in na gradbišču, pri JUBHomu ponujajo tudi projektiranje in izvedbo, sodelujeta pa z vsemi proizvajalci montažnih hiš ter, seveda, z vsemi, ki želijo svojo hišo temeljiti na temeljni plošči.
Edino s temeljno ploščo lahko izvedemo neprekinjen toplotni ovoj, ki je pogoj za energijsko varčno hišo. Pri tem pa se je treba držati pravil izbora ustreznih materialov in kakovostne izvedbe ter se izogniti improvizacijam. Sistemska rešitev temeljne blazine je premišljena zasnova, kjer ima vsak sloj svoj namen. Zamenjava posameznih slojev pa lahko pomeni drugačno obnašanje temeljne blazine.
