Kaj prinaša prvi zakon zdravstvene reforme?
Ministrstvo za zdravje je v okviru zdravstvene reforme pripravilo prvi zakonodajni predlog, in sicer zakon o zdravstvenem informacijskem sistemu. Minister Danijel Bešič Loredan ga je napovedal ob lanskem zapletu po izbrisu veljavnih terminov za zdravstvene storitve naročenih bolnikov (pri tem je bilo oškodovanih skoraj 6000 oseb).
Ob napovedi priprave zakona o zdravstvenem informacijskem sistemu je minister Bešič Loredan napovedal, da bodo v njem določili pravice in obveznosti vseh v zdravstvenem sistemu. S tem naj bi sledili načelu modernih in delujočih zdravstvenih sistemov. »Informacijska tehnologija zdravstva mora biti vodena centralno, ne samo eZdravje, pač pa tudi, kaj in kako uporabljajo vsi, ki so del javne zdravstvene mreže,« je dejal.
Sistem mora biti povezljiv, to pa bo tudi osnova za eKarton, ki si ga na ministrstvu prizadevajo vpeljati v najkrajšem možnem času.
Posebno javno podjetje
Pridobili smo predlog zakona, o katerem se bo izrekel tudi strateški svet za zdravstvo. Kaj je zapisano v dokumentu? Predlog zakona predvideva obveznost vseh izvajalcev zdravstvene dejavnosti, da zdravstveno dokumentacijo posredujejo v centralni zdravstveni informacijski sistem. Tako bodo vsi relevantni zdravstveni podatki zbrani na enem mestu, kar naj bi olajšalo zdravstveno obravnavo pacientov, prav tako naj bi bilo stroškovno učinkovito, ker ne bo več potrebe po ponavljanju (drage) diagnostike.
80
sedanjih zbirk podatkov naj bi nadomestilo le šest zbirk
Predlog zakona predvideva oblikovanje javnega podjetja, ki bo vzdrževalo in razvijalo centralni zdravstveni informacijski sistem. Hkrati naj bi nudilo tudi strokovno podporo izvajalcem zdravstvene dejavnosti, enotni sistem naj bi deloval neprekinjeno. Ob tem naj bi se ga hitro prilagajalo novim zahtevam na področju zbiranja podatkov.
Edini lastnik te družbe z omejeno odgovornostjo bo Republika Slovenija, denar za financiranje pa bo zagotovljen iz proračunskih sredstev, sredstev EU in tudi iz sredstev zdravstvenega zavarovanja. Na centralno enoto za digitalizacijo se bo preneslo tudi 83 milijonov evrov iz načrta za okrevanje in odpornost.
Ministrstvo pripravilo zakon o zdravstvenem informacijskem sistemu.
Preučili so tudi sisteme Finske, Estonije in Portugalske.
Vsak vpogled v sistem podatkov bo sledljiv.
Namesto zdravstvene kartice osebna izkaznica
Kartica zdravstvenega zavarovanja ne bo več potrebna, predvideva predlog zakona, njeno vlogo naj bi prevzela nova biometrična osebna izkaznica.
Zakon namesto dosedanjih skoraj 80 zbirk podatkov določa samo še šest krovnih zbirk podatkov, kamor je mogoče umestiti vso potrebno zdravstveno dokumentacijo in druge podatke (npr. podatke o gibanju zdravstvenih delavcev), kot jih določa ta zakon. Številne dosedanje zbirke osebnih podatkov so bile namreč zastarele in niso sledile aktualnim potrebam po zbiranju in obdelovanju zdravstvenih podatkov.
Zdravstveni delavci in zdravstveni sodelavci bodo lahko v okviru zdravstvene obravnave pacienta v zakonu določene zbirke podatkov lahko vpogledovali, pridobivali in uporabljali zdravstveno dokumentacijo pacienta na podlagi njegove privolitve, izjave o izbiri izbranega osebnega zdravnika, napotne listine, recepte ali delovne naloge, izvajanja službe nujne medicinske pomoči ali listine za napotitev na obdukcijo.
Centralni zdravstveni informacijski sistem bo omogočal tudi sledljivost uporabe podatkov tako na strani izvajalcev zdravstvenih storitev kot tudi sledljivost dostopanja pacientov vanj. Pri obojem se bosta beležila točen čas dostopa in vrsta dostopa (poizvedba po dokumentu, shranjevaje dokumenta), pri pacientu pa tudi IP-naslov naprave, s katere je uporabnik dostopal do sistema in podatkov.
Brecelj proti podržavljanju ZZZS
»Menim, da je predlog zakona o zdravstvenem informacijskem sistemu dobra osnova za naprej in prvi korak k digitalizaciji zdravstva,« ocenjuje predsednik strateškega sveta za zdravstvo Erik Brecelj.
Druga pomembna tema, s katero se ukvarja strateški svet, je predlog zakona o Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Po oceni sogovornikov je prvi osnutek dokumenta predvideval prevelik poseg v upravljanje ZZZS, nekateri so govorili celo o podržavljanju. Zdaj je osnutek zakona nekoliko popravljen. Namero, da bi imela politika glavno besedo pri upravljanju ZZZS, zavrača tudi Brecelj.
»Želimo si, da bi bil samostojna organizacija, v kateri mora imeti država nadzor, ne pa močnega vpliva. Absolutno se ne strinjam s tem, da bi imela vlada oziroma politika prevladujoč vpliv. Politiko lahko zasrbijo prsti in denar za zdravstvo vzame ter ga nameni za druge stvari. Debata gre naprej,« je še povedal predsednik strateškega sveta za zdravstvo.
