Povod za sprejetje akta politično podrejanje medijev v času Janševe vlade
Povod za sprejetje evropskega akta o svobodi medijev, ki je eden ključnih v širšem naboru zakonodaje za obrambo vladavine prava v EU, je bilo politično podrejanje medijev v Sloveniji v času prejšnje vlade Janeza Janše.
Po oceni evropske poslanke Irene Joveve (Svoboda/Renew) predstavlja evropski akt o svobodi medijev zgodovinski zakonodajni okvir za zaščito medijev: »Še pred nekaj leti je bilo nepredstavljivo, da bi države članice o tem lahko dosegle konsenz, ker globoko prodira v njihove pristojnosti.«
Temeljni prispevek akta o svobodi medijev je po njenem v tem, da omogoča pravno podlago za izvrševanje in uveljavljanje zakonodajnega besedila v celoti na ravni EU. Doslej je lahko evropska komisija pri političnem podrejanju javnih medijev le izražala zaskrbljenost ali izvajala politični pritisk brez dejanskih ukrepov.
Kaj pomeni akt o svobodi medijev za Slovenijo? »V primeru finančnega izčrpavanja STA ali poskusov političnega prevzema RTV Slovenija bi po novem lahko EU nemudoma sprožila postopke pred sodiščem EU na podlagi 4. člena, ki eksplicitno prepoveduje vsako vmešavanje države članice v neodvisnost medijev ali vplivanje na njihovo uredniško politiko ali uredniške odločitve, ter 5. člena, ki zagotavlja, da so javni mediji uredniško in funkcionalno neodvisni,« odgovarja Joveva.
Poudarja tudi, da se zaveda, da noben zakon ne more biti čarobna paličica za reševanje vseh težav na določenem področju, niti na medijskem, saj lahko populistične politične stranke, ki se želijo polastiti javnih medijev in jih spremeniti v svoje propagandno glasilo, javnim medijem še vedno naredijo veliko škode, kljub zakonskim varovalkam.
Pravni postopki lahko trajajo precej časa. Pogosto se namreč zlorablja vladavino prava za rušenje ravno vladavine prava, recimo tako, da s pritožbami podaljšajo sodni postopek ali ignorirajo sodbe sodišč, opozarja Joveva. V vmesnem času med postopki pa je lahko škoda javnim medijem z dolgoročnimi posledicami že povzročena in svoboda izgubljena.
Za delovanje akta o svobodi medijev v praksi bo po oceni Irene Joveve potrebna politična volja evropske komisije, da uveljavi akt v celoti in sproži potrebne postopke. Nujne bodo aktivnosti vseh deležnikov v medijskem sistemu, od novinarjev in novinarskih združenj do regulatorjev, najbolj pomembna pa bosta spoštovanje temeljnih aksiomov pravne države in politična kultura strank, da se spoštuje sodbe, ne zlorablja sistemov pravne države in ne išče obvodov zakona ter pravnih trikov za rušenje medijske svobode javnih ali zasebnih medijev.
Strožja regulacija pri lastništvu
»Za nas so še zlasti pomembne spremembe pri regulaciji koncentracije medijskega lastništva ter strožje zahteve po preglednosti lastništva in državnega oglaševanja,« je dejal Lenart J. Kučić, svetovalec za medije v kabinetu ministrice za kulturo Aste Vrečko. Kot pravi, morajo države EU v zakonodaji zagotoviti postopek za oceno medijske koncentracije na trgu, ki bi lahko pomembno vplivala na medijski pluralizem in uredniško neodvisnost.
»Ta postopek mora biti ločen od siceršnjih postopkov o oceni koncentracije trga, ki velja za vse druge gospodarske panoge. Zavezanci za razkrivanje dodeljenih sredstev za državno oglaševanje in javno naročanje blaga in storitev pa niso le vladni in regionalni organi, ampak akt zajema tudi državna podjetja in podjetja v državni (so)lasti,« poudarja Kučić.
