Malo manj kot dve leti po aretaciji in nekaj več kot leto po izročitvi ZDA so nekdanjega vodjo kolumbijske mamilarske tolpe Zalivski klan obsodili na 45-letno zaporno kazen. Dario Antonio Usuga, znan pod vzdevkom Otoniel, je po navedbah brooklynske okrožne sodnice Dore Irizarry v ZDA pretihotapil več kot sto ton kokaina. »Gre za izjemno številko!« je komentirala. Zavrnila je navedbe obrambe, da je tožilstvo pretiravalo s primerjavo s Pablom Escobarjem, leta 1993 ubitim vodjo medelinskega kartela. »Nekateri preprodajalci drog so bili še veliko bolj plodni kot Escobar. In vaša stranka je med njimi,« je bila jasna sodnica. »Vodil je eno največjih organizacij za trgovino s kokainom na svetu, pri čemer je usmerjal izvoz velikih količin kokaina v ZDA in izdajal ukaze za usmrtitve kolumbijskih policistov, tožilcev, sodnikov, vojaških uradnikov in civilistov,« je po izreku sodbe povedal pravosodni minister ZDA Merrick Garland. 51-letnik je januarja zločine priznal, privolil pa tudi v plačilo več kot 200 milijonov evrov odškodnine. Pred razglasitvijo sodbe se je opravičil svojim žrtvam pa tudi ameriški in kolumbijski vladi.

Kljub navedbam, da sprejema odgovornost za svoje zločine, je obramba Otoniela skušala prikazati kot žrtev okolja in razmer, v katerih je odraščal. Izpostavila je revščino, ki je bila del njegovega vsakdana, ter dejstvo, da so ga pri rosnih šestnajstih rekrutirali v eno od paravojaških skupin. Posledice naj bi na njem pustila tudi desetletja, ko je zaradi nasilja pokopaval družinske člane, prijatelje in soborce. »Odraščal sem v regiji velikega konflikta. Ne sledite mi na poti, ki sem jo ubral,« je svetoval mladim. Sodnice Irizarryjeve njegovi izgovori niso ganili. Sama je namreč odraščala v zloglasnem južnem Bronxu, prežetem z drogami in nasiljem. »Kdor ima željo in voljo zapustiti tako okolje, se lahko izkoplje iz njega. Imeli ste priložnost pustiti tako življenje za sabo, a je niste izkoristili,« je bila neomajna.

Izdal ga je njegov pes

Kolumbijske vojaške enote so po dolgoletnem lovu in nagradi v višini pet milijonov dolarjev Otoniela oktobra 2021 aretirale v bližini meje s Panamo, maja lani pa so ga izročile ZDA pod pogojem, da ne bo obsojen na dosmrtni zapor. Bil je najbolj iskana oseba v Kolumbiji, opisovali so ga kot izredno nasilnega, krvoločnega, maščevalnega. Posiljeval naj bi deklice in jih imel za sužnje. Komuniciral je le prek kurirjev, telefona ni uporabljal. Zaradi strahu pred oblastmi naj bi spal pod milim nebom. A zaradi težav s hrbtenico vseeno na posebnih anatomskih vzmetnicah, ki so pripeljale do konca njegove svobode. Preiskovalci naj bi ga našli prav po sledi vzmetnic, na pomoč pa jim je priskočil še eden od njegovih psov čuvajev, ki naj bi ga kolumbijski policisti »prepričali«, da jih je vodil do gospodarja.

Po njegovih ukazih je bilo umorjenih ogromno ljudi, enega od konkurentov so mučili, živega zakopali in na koncu še obglavili, poroča tiskovna agencija AP. Teroriziral je cele skupnosti. Ko je bil v policijski akciji ubit njegov brat, je razglasil policijsko uro oziroma nekakšno »oboroženo stavko«. Kdor ne ostane doma, tvega smrt na ulici. Na glave policistov in vojakov je razpisal denarne nagrade. Tudi za službenega psa. Za njegovo smrt je ponudil 70.000 dolarjev. Člani Zalivskega klana, skupno naj bi jih bilo kakih šest tisoč, so se po njegovem prijetju skušali znebiti več prič zoper njega. Ubiti so jih skušali s cianidom. Kolumbija je sicer največja proizvajalka in izvoznica kokaina na svetu.