Festival Druga godba letos praznuje trideseti jubilej. Po izboru britanske revije Songlines sodi med petindvajset najboljših festivalov na svetu, doma pa so se mu poklonili z Župančičevo nagrado. Zdaj že daljnega leta 1984 oziroma 1985 ga je zasnoval Zoran Pistotnik s somišljeniki, še vedno član programskega odbora, ki pravi, da se je festival zgodil kot reakcija na takratno dogajanje okrog Jazz festivala Ljubljana.
Rojevanje Druge godbe
»Govoriti o začetkih festivala je zahtevno, ker je bil to proces, ki se je dogajal v nekih drugih okoliščinah, z drugimi akterji. Neposredni povod pa je bila zagata, ki je nastala pri programskem snovanju jazz festivala, ki sva ga v začetku 80. let pripravljala s Stanetom Sušnikom,« se spominja Zoran Pistotnik. Novozgrajeni Cankarjev dom je postal izvršni organizator festivala, s tem pa so se odprle tudi možnosti, da se odpre novostim, se osveži, predrugači, kar pa je bilo očitno prekmalu. »Prišle so kritike 'pravovernih' ljubiteljev jazza. Na kratko rečeno, s Stanetom sva bila odslovljena.«
Tako se je rodila ideja za nov festival. Zasluga gre tudi sami situaciji, meni Pistotnik – v neko organizacijsko obliko se je povezala dovolj velika kritična masa, ki je že takrat obstajala na kulturnem področju v Ljubljani, v Sloveniji, in iz tega je potem nastalo nekaj, čemur se je na koncu reklo Druga godba. Ime za festival je predlagal Stane Sušnik.
Po desetih letih spet v Križankah
Koncert, ki bo uvedel osrednje letošnje festivalsko dogajanje, bo Danyèl Waro feat. Interzone v Klubu CD. »Gre za poseben projekt združevanja dveh skupin, dveh kultur, in sicer s povezovanjem maloye, glasbene zvrsti otoka Reunion, za katero je najbolj zaslužen, da je prisotna globalno, prav Danyèl Waro, dobitnik nagrade womex, ki je bil leta 2005 že na Drugi godbi, ter avstrijskega jazzovskega tria, ki je pri nas nastopil na festivalu Jazz Cerkno, z basistom Lukasom Kranzelbinderjem, ki si je ta skupni projekt zamislil,« je povedal Bogdan Benigar, direktor Zavoda Druga godba in član programskega odbora.
Dogajanje z dvema koncertoma se bo nadaljevalo v Križankah, kamor se jubilejna Druga godba vrača po desetih letih. Prvi bo prav poseben, obljublja Benigar, saj se bo zgodila svetovna premiera. »To se lahko zgodi le z glasbeniki, s katerimi imaš več kot le profesionalne stike. Že zdavnaj sem doumel, da bi bilo to lahko zelo dobro sodelovanje. Oba sta se namreč znašla pri nas na festivalu sodobne glasbe Radikal Chic, ki sva ga pred leti v CD pripravljala z Ingrid Gortan, vsak s svojo zasedbo, in se tukaj spoznala. In že takrat sem videl to posebno energijo med njima,« se spominja Benigar. Govori o dveh najvidnejših progresivnih glasbenikih tega stoletja, saksofonistu Matsu Gustafssonu in harmonikarju Kimmu Pohjonenu.
Večer v Križankah bo zaključil karizmatični zvezdnik s trobento, v Franciji živeči bejrutski glasbenik Ibrahim Maalouf, skladatelj, producent in improvizator, ki je ustvaril kar nekaj globalnih hitov.
Navdahnjeni s tradicijo
Druga godba bo letos gostila še Brìghde Chaimbeul, ki velja za eno najbolj vznemirljivih mladih glasbenic na Škotskem. Hatis Noit je japonska vokalistka, ki prihaja iz Širetoka na Hokaidu, zdaj pa živi v Londonu. Njen glas je navdihnjen z različnimi tradicijami, od gagakuja – japonske klasične glasbe – in opernih stilov, bolgarskega in gregorijanskega petja do avantgardnih in pop vokalistov. Ustad Noor Bakhsh iz bližine Pasnija v Beludžistanu je mojster balochi benjuja – to so citre s tipkami, nekakšen bendžo –, na katerega igra že od otroštva. Ansambel Pankisi ohranja in razvija manj znane vokalne in inštrumentalne zvrsti čečenske glasbe.
Francoski Acid Arab je vodilni svetovni glasbeni kolektiv, ki promovira arabsko elektronsko glasbo. Angélica Garcia je ameriška kantavtorica mehiško-salvadorskih korenin, pozornost je vzbudila s pesmijo Jicama, ki se je znašla na NPR Tiny Desk, lestvicah NY Timesa in celo na seznamu Baracka Obame. Tolkalistka in vokalistka Hiram Salsano se napaja iz tradicionalnih pesmi iz domače pokrajine Cilento v Kampanji, označujejo jo za vzhajajočo zvezdo Sredozemlja. Festival je dal mesto tudi domačim izvajalcem: nastopili bodo Rudi Bučar Trio, nova zasedba Zoc, Borka.
Ndox Electrique je ritual posedovanja, ki izhaja iz slovesnosti n'döep v Senegalu. To je ritual za nove čase s plesom, tolkali, električno kitaro in glasovi, ki odganjajo demone, in bo po mnenju organizatorjev ravno pravšnji za zaključek Druge godbe na Metelkovi.
