Več sto. A vedeti moramo, da pravzaprav vsaka gliva vsebuje določene zdravilne snovi, ki aktivirajo imunski sistem, poleg tega delujejo tudi protivnetno in protialergijsko. Konec koncev je tudi prvi antibiotik penicilin Alexander Fleming izločil iz glive Penicillium rubens. Ampak tukaj govorim o glivah, kajti goba je zgolj zunanji oziroma zgornji in vidni del organizma, v njej nastajajo trosi in je namenjena razmnoževanju. Pod njo pa je nevidni in glavni del organizma, sestavljen iz drobnih razvejanih nitk (hife), in ta del imenujemo podgobje ali micelij. Celoten organizem skupaj tvori glivo in tako kot goba je tudi podgobje vir najrazličnejših zdravilnih učinkovin.
Veliko vrstam gob oziroma gliv se pripisuje zdravile učinke, ampak pri nas se glede tega največkrat govori o gobah, ki so popularne predvsem v Aziji, kot so šitaka, reiši, maitaka in druge, čeprav so bile mnoge, ki uspevajo tudi pri nas, nekoč pogoste v ljudskem zdravilstvu. Ena izmed najbolj zdravilnih naj bi bila lekarniška macesnovka.Lekarniška macesnovka (Laricifomes officinalis) je goba, ki se je nekoč prodajala v lekarnah, zato tudi nosi takšno ime. Z njo so zdravili pljučne bolezni in bronhitis, astmo ter kronični kašelj, pomirjali živce, deluje pa tudi kot odvajalo in proti najrazličnejšim virusom. Še vedno srečujem ljudi, ki mi pripovedujejo, da so njihove babice redno uporabljale določene gobe pri zdravljenju nekaterih bolezni, tako družinskih članov kot tudi domačih živali. Brezovo odpadljivko (Piptoporus betulinus) so denimo uporabljali za zatiranje črevesnih zajedavcev. Kose te glive so našli celo pri Ötziju, mumiji iz ledene dobe, zato sklepajo, da jo je s seboj nosil prav za zatiranje teh parazitov. Bukova kresilka (Fomes fomentarius) pa je bila kirurška gliva in so jo dejansko uporabljali med operacijami za pivnanje krvi. Še zdaj se ne ve, ali so to vedeli že takrat, ampak vsebuje mnogo antibiotičnih substanc in je v notranjosti povsem sterilna. Med pivnanjem krvi se rane nikoli niso okužile, ker so učinkovine v glivi delovale protimikrobno, obenem pa so stimulirale imunski sistem na področju rane. Takrat še niso nič vedeli o sterilizaciji in mikroorganizmih.
Obstaja kakšna goba, ki ima še posebno cenjen status med zdravilnimi gobami?Najbolj cenjena in poznana izmed vseh zdravilnih gliv je svetlikava pološčenka (Ganoderma lucidum). V Aziji jo že tisočletja v ljudskem zdravilstvu uporabljajo za ohranjanje zdravja in dolgo življenje, je bila pa, ker je redka in težko dostopna v naravi, namenjena le bogatim posameznikom iz višjih slojev. V drugi polovici prejšnjega stoletja je z razvojem tehnik gojenja gob postala cenovno dostopnejša in s tem tudi ena najbolj razširjenih zdravilnih gliv. Na Kitajskem izolate svetlikave pološčenke uporabljajo tudi za zdravljenje v bolnišnicah, na Japonskem pa so jo uvrstili na uradni seznam zdravil, ki spremljajo kemoterapijo, saj se število levkocitov, eritrocitov in trombocitov izredno hitro vrne v prvotno stanje, če jo uživamo.
Zakaj je to znanje o koristnosti uporabe gob v zdravilstvu pri nas pa tudi po Evropi zamrlo in so glive postale le hrana, ne pa tudi uporabne snovi v medicini in lekarništvu, kot so bile nekoč?Moja hipoteza je ta, da sta za to kriva inkvizicija in pregon domnevnega čarovništva, katerega tarča je bilo tudi veliko zeliščarjev in takšnih, ki so posedovali ogromno znanja o ljudski medicini. Poleg tega so zažigali zapise in knjige, v katerih se je to znanje zbiralo, tako da se je v Evropi veliko tega znanja skozi generacije izgubilo, ker pač ni bilo zapisov ali pa so bili zapisani na pergamentu, ki je zelo neobstojen.
V Aziji pa se je to znanje ohranilo in se še nadgrajuje, s tem da so bili prvi opisi koristnosti in zdravilnosti gob v azijski tradicionalni medicini opisani že pred dva tisoč leti.Tudi sam sem šel po diplomi na fakulteti za agronomijo, kjer sem diplomiral iz naloge virusov v gobah, za pol leta v Azijo. Prepotoval sem Tajsko, Laos, Kambodžo in Vietnam pa potem vso Kitajsko in hodil od fakultete do fakultete, od gobarne do gobarne ter spraševal, ali lahko kje kaj pomagam, se učim. Ponekod so me gledali čudno kot vesoljca in se me hitro znebili, drugod pa me dobesedno posvojili, tako da sem potem hodil na predavanja z njihovimi študenti. V Šanghaju sem nato spoznal Marina Beroviča, profesorja na fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo v Ljubljani, ki je glive gojil v bioreaktorjih in tudi sam začel raziskovati in preučevati svet zdravilnih gliv. Začel jih je gojiti v domačem laboratoriju, ki je z leti prerasel v visokotehnološko podjetje, eno vodilnih v Evropi. Zadnjih petnajst let z najrazličnejšimi znanstvenimi študijami sodelujemo pri vrsti znanstvenoraziskovalnih razvojnih projektov tako doma kot tudi v tujini, prav tako sodelujemo s številnimi znanstvenimi institucijami in podjetji s področja gojenja in uporabe zdravilnih gliv v medicini.
Zakaj pa ni bilo narejenih več kliničnih študij o zdravilni moči gob, če so tako zelo zdravilne?Saj jih je bilo in še se izvajajo. Raziskave v zadnjih 20 letih, nekatere tudi na ljudeh, venomer dokazujejo, da nekatere glive aktivirajo imunski sistem, zavirajo rast in razvoj nekaterih vrst raka, zmanjšujejo celokupni holesterol, delujejo antioksidativno, znižujejo povišani krvni tlak, uravnavajo raven krvnega sladkorja ter delujejo zaščitno na jetra. Ampak pomembno je to, da se vsi ti pripravki in prehranska dopolnila iz gliv uporabljajo premišljeno. Že naši predniki, pa čeprav so bili gozdovi polni gob in so bili večkrat lačni kot siti ter so gobe dobro poznali, jih niso jedli vsak dan, ker so se očitno zavedali nezaželenih stranskih učinkov dolgotrajne uporabe. Gobe so začimba oziroma zdravilo in tako jih je treba tudi uporabljati, kajti če jih uživaš predolgo, lahko zaradi premočne stimulacije imunskega sistema škodujejo organizmu. To velja tudi za predolgo uporabo zdravilnih rastlin, le mehanizem delovanja je drugačen.
Koliko različnih zdravilnih gliv pa gojite v vašem podjetju?Dvanajst komercialnih, delamo pa še na štirih vrstah, ki jih je zelo težko vzgojiti. Imamo pa tudi največjo banko gliv, ki vsebuje tristo različnih vrst in petsto različnih sort.
Kako pa ste prišli do teh posameznih primerkov?Različne glive zbiram že več kot 25 let. Iščem jih sam, izmenjujemo si jih z drugimi bankami gliv po svetu, o najdbah me obveščajo tudi razna gobarska društva po Sloveniji. Če denimo kdo najde primerek resastega bradovca, zdravilne gobe, ki raste tudi pri nas, in me o najdbi obvesti, nemudoma priletim na kateri koli konec Slovenije. Resasti bradovec je izjemno redka vrsta, in če jo hočemo vzgojiti, potrebujemo njene spore ali izolat podgobja.
Veliko zdravilnih učinkovin se v medicini in farmaciji pridobiva tudi iz živali, ki veljajo za strupene, naj bodo to kače, škorpijoni ali druge živali. Ali raziskujete in pridobivate razne učinkovine tudi iz strupenih gob?Za zdaj ne, ker smo preveč obremenjeni že s poznanimi vrstami, tako da za te vrste eksperimentov nimamo časa.
