Sojenje domnevni hudodelski združbi, ki naj bi na veliko tihotapila drogo in naj bi jo vodila dvojčka Velibor in Dalibor Lipovac, se še vedno ni začelo. In se tudi še nekaj časa ne bo. Potem ko je julija lani ljubljanska okrožna sodnica Vesna Pavlič Pivk zavrnila vse predloge zagovornikov za izločitev dokazov iz sodnega spisa, je namreč nedavno višje sodišče to odločitev razveljavilo in zadevo vrnilo v ponovno odločanje. Kar pomeni, da se glavna obravnava še ne bo začela, ampak se primer vrača v fazo predobravnavnega naroka. Na njem bodo razčiščevali oziroma izvajali dokaze, na podlagi katerih bo morala na koncu sodnica ponovno odločiti, ali so argumenti obrambe za izločitev dokazov utemeljeni ali ne. Nekaj datumov za narok je že razpisanih, prvi bo 7. maja, so nam sporočili z okrožnega sodišča v Ljubljani. Do sojenja na glavni obravnavi bo tako preteklo še kar nekaj časa. Na ljubljanskem okrožnem sodišču so nam ob tem pojasnili, da so spis na višje sodišče, ki je moralo odločiti o zakonitosti dokazov, dostavili sredi lanskega decembra.
Veliborja prijeli v Avstriji
Gre za zelo obsežen primer; v obtožnici na 636 straneh je navedenih 57 obtožencev. Kriminalno organizacijo, ki naj bi sama sebe imenovala Mafija, naj bi poleg 39-letnih bratov sestavljalo še 26 obtoženih. Preostali naj bi drogo od njih kupovali in jo preprodajali – od teh jih je 17 krivdo že priznalo. Hudodelska združba naj bi trgovala z drogo na območju Slovenije, Španije, Italije in Avstrije od septembra 2019 do zaključne policijske akcije sredi februarja 2022. Vozniki tovornjakov naj bi v Španijo običajno peljali legalen tovor, nazaj pa drogo. Z enim prevozom naj bi pretihotapili od 50 do 150 kilogramov konoplje, skupno 569 kilogramov. V to je vštet tudi tovor, ki ga je kurirjem prevoznikom v tujini zasegla policija. Cena za kilogram: najmanj 2750 evrov. Skupna prodajna vrednost samo te droge naj bi znašala vsaj 1,6 milijona evrov, vedeti pa je treba, da je pri prodaji na drobno cena višja. Preprodajali naj bi tudi heroin in kokain, piše v obtožnici.
Velibor z vzdevkom Generalc in Dalibor, imenovan Direktor ali Model, ne priznavata, da sta organizirala in nadzirala nabavo droge v Sloveniji in Španiji, zagotavljala denar za nakup in pokrivanje stroškov, organizirala sestanke in dajala navodila hierarhično nižjim članom združbe. Po navedbah tožilstva sta se vključevala ob ključnih odločitvah in dogovorih ter ob prevzemu denarja za nakup mamil. Skrbela naj bi za nadzor prevoza večjih količin droge, a imela stik z njo le, če je bilo po njuni oceni to varno. Veliborja Lipovca so prijeli v zaključni policijski akciji, brata pa novembra 2021 v Avstriji, ko je s še tremi pajdaši v Gradcu tajnemu delavcu policije za 60.000 evrov prodal pet kilogramov heroina. Obsodili so ga na štiri leta.
Spornih več tem
Zagovorniki so obtožnico na narokih v začetku lanskega leta na veliko kritizirali. Če strnemo: temeljila naj bi na nezakonitih dokazih, pridobljenih s kršitvijo človekovih pravic in svoboščin. A je sodnica vse njihove predloge za izločitev dokazov zavrnila, in to na podlagi vsebine sodnega spisa, dodatnih dokazov ni izvajala. Zdaj jih bo morala. Zagovornica Veliborja Lipovca Martina Žaucer Hrovatin nam je včeraj potrdila, da je prejela sklep o razveljavitvi sodničinega sklepa. Pričakuje, da bo postopek, v katerem bodo ugotavljali dopustnost dokazov, zelo obsežen. Pritožb na sklep Pavlič-Pivkove o neizločitvi dokazov je bilo namreč veliko. Bile so tudi obsežne – samo pritožba Žaucer-Hrovatinove je imela 60 strani. Nanašajo se namreč na veliko zelo različnih tem.
Že na lanskem naroku je opozorila na nekatere. Nezakonit naj bi bil že začetek preiskave, ko so policisti osebama (aretiranima v nepovezanem primeru tihotapljenja migrantov) zasegli telefone, ob tem pa ju niso poučili o njunih pravicah oziroma privilegiju zoper samoobtožbo. Na telefonih so našli informacije, ki so vodile do drugih dokazov, na podlagi katerih so bile izdane odredbe za prikrite preiskovalne ukrepe v tej zadevi. Po teoriji o sadežu zastrupljenega drevesa naj bi bili torej vsi tako pridobljeni dokazi nezakoniti. Nezakonitih naj bi bilo tudi 15 zasegov droge, ker osumljenci niso dobili pravnega pouka. Žaucer-Hrovatinova je opozarjala tudi na indice ali celo dokaze, da je policija pri tajnem opazovanju uporabljala GPS-naprave. A ker ne obrambi ne sodišču o tem ni znano nič konkretnega, ne moreta preveriti, ali so bili z vidika pravice do zasebnosti tako pridobljeni dokazi zbrani zakonito, je poudarila. Zakon o kazenskem postopku, ki govori o uporabi tehničnih sredstev pri tajnem opazovanju, naj bi bil po njenem neskladen z ustavo, zato je predlagala prekinitev postopka, dokler o tem ne presodi ustavno sodišče.
