Mamljiva ponudba, vendar ne dovolj, da bi večino občin, v katerih je predvidena gradnja vetrnih elektrarn, premamila v spremembo mnenja. Vsaj za zdaj ne.
Načrti države glede zelene preobrazbe in postavitve vetrnih polj po vsej Sloveniji, največ v pasu od Pohorja do Rogatca in od Divače do Kopra, so smeli. Dvanajst državnih prostorskih načrtov (DPN), s katerimi v prostor umešča prostorske ureditve državnega pomena za proizvodnjo obnovljivih virov energije, ima v pripravi, dva postopka od tega sta v mirovanju, dve pobudi še v usklajevanju. Najodmevnejša postavitev 35 vetrnih elektrarn na Pohorju, natančneje na Treh kraljih in Arehu, je v nasprotju z večino potekala po integralnem postopku.
Toda če javnost na splošno sončnim elektrarnam ne nasprotuje, so mnenja glede vetrnih vedno razklana, medtem pa prebivalci krajev, kjer je predvidena gradnja vetrnih elektrarn, skoraj po pravilu postavitvam vetrnic nasprotujejo. Izdana uredba, ki bo začela veljati 6. aprila, se tako sliši kot zadnje upanje vlade, da spremeni mnenje nekaterih občin ali dobi dokončno potrditev, da ponekod pač iz tega vetra ne bo kruha. Kajti kot je konec lanskega leta na RTV Slovenija malce ironično ugotavljal minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer, ima Slovenije dovolj vetrnega potenciala, zelo veliko klopotcev in sinergije s prebivalci so mogoče.
»Tukaj mora država delovati z roko v roki z lokalnimi skupnostmi, saj na državni ravni vemo, da brez aktivnega sodelovanja lokalne skupnosti ne bo nič. Treba je najprej zagnati pogovore z vodstvi lokalnih skupnosti, torej župani, mestnimi in občinskimi sveti. Na koncu imajo seveda vedno prav ljudje. Če ljudje tega ne sprejmejo, energetske infrastrukture tam ne bo in bo treba pač iskati druge alternativne poti,« je dejal minister.
Zatorej smo se obrnili na ljudi, natančneje na predstavnike ljudi v posameznih občinah. Kajti kaj pa je občina drugega kot ljudje, je ob tem dejal Darko Ratajc, župan občine Slovenske Konjice, v kateri je predvidena gradnja 15 vetrnic na grebenu Konjiške gore. Občinski podrobni prostorski načrt zanje je bil sprejet v času prejšnjega župana, je pojasnil Ratajc.
Kakšno pa je njegovo mnenje glede nove vladne uredbe in mamljivih dvesto tisočakov za vsak megavat? »Prav je, da razmišljamo in umeščamo vetrne elektrarne v prostor, kjer je primerno. Torej zdravorazumsko. Sam sem bil proti njihovi umestitvi na greben Konjiške gore, ker je to le nekaj sto metrov od mesta in tja ne sodijo, ker bi bilo preveč negativnih vplivov in bi bilo zaradi tega treba spremeniti ogromno stvari. Ni denarja, ki bi nas prepričal o nasprotnem,« je odgovoril in nadaljeval razmišljanje. »Ne razumite napačno, ne nasprotujem zelenemu prehodu, toda ves čas se pogovarjamo samo o tem, kako bomo proizvajali več elektrike, ne pa, kako bomo porabo energije zmanjšali. Ni rešitev le povečevanje, treba je začeti drugače razmišljati in v naši občini to počnemo. Nameščamo sončne elektrarne, na večini javnih objektov jih že imamo. Javno razsvetljavo imamo ponoči, kjer ni potrebe, ugasnjeno, ponekod gori le vsaka druga luč, nameščamo solarna svetila ... Šli smo torej v racionalizacijo in zmanjšali porabo za 25, 30 odstotkov.«
Nadaljevanje v tiskani izdaji ali mobilni aplikaciji Nedeljskega dnevnika
Že ena sama stopnica je lahko težava
Še več zanimivih člankov – denimo o tem, kako veliko starejših živi v neprilagojenih stanovanjih in kakšne možnost vse imajo, da preživijo jesen svojega življenja, kako se je v zadnjih letih darovanje krvi psov in mačk zelo razvilo, kako Japonec Josuke Arai, direktor Toyote Adrie, gleda na življenje pri nas, kako smo obiskali Kmetijski inštitut Slovenije, kjer hranijo dragocena semena krompirja, kakšno pot je prehodil mobilni telefon od prvega javni telefonskega klica po prenosnem telefonu leta 1973, kako je igralec Aleksandar Rajaković znova stopil v čevlje Marka Đorđića ... – pa v tokratni tiskani izdaji Nedeljskega dnevnika pri vašem prodajalcu časopisov ali na mobilni aplikaciji Nedeljski dnevnik.
