Zagotovo ni Slovenke ali Slovenca, ki ne bi vedel, kdo je Janez Vajkard Valvasor. A zagotovo tudi drži, da je še veliko vsega, kar morate v zvezi z Valvasorjem videti, slišati in prebrati.
Janez Vajkard Valvasor
Ko so 16. januarja 1694, nekaj mesecev po smrti slavnega polihistorja Janeza Vajkarda Valvasorja, v njegovo krško bivališče vstopili trije inventurni komisarji in pisar komisije, se jim je odprl pogled na množico običajnih in neobičajnih stvari, pripeljanih iz grajskega okolja v meščansko. Zapuščinski inventar, ki ga je zapisal pisar komisije Jurij Friderik Neäpolitan na 61 straneh, je osrednji vir za spoznavanje in razkrivanje življenja Valvasorjevih v Krškem.
Nove sledi o Valvasorjevem življenju od leta 2006 pomaga odkrivati dr. Boris Golec, predvsem odkriva življenje Valvasorjevih in življenje njegove hčerke Regine Konstancije, ki je bila do Golčevih novih odkritij še popolnoma neznana, prav tako niso poznali njenih potomcev. Ko so 30. marca 2010 slovesno odprli obnovljeni Valvasorjev kompleks, sta se vnuka v devetem in šestem kolenu simbolno srečala tudi s svojim prednikom. Polkovnik Egon Ehrlich in dr. Franz Mahnert sta z navdušenjem sodelovala pri odprtju.
Brezplačna ponudba to soboto
Lahko pa se odpravite na izlet v Krško v soboto, 18. maja, na mednarodni muzejski dan. V Galeriji Krško si lahko ob 11. uri s kustosinjo ogledate razstavo Tine Dobrajc, na gradu Rajhenburg vas od 15. do 18. ure čakajo srednjeveške uganke in druge premetanke z vitezi Rajhenburškimi, v krškem Mestnem muzeju pa boste v istem času na obisku pri Josipini, pripravljen bo tudi ustvarjalni kotiček za otroke in družine. Seveda vse brezplačno. Omenjena je bila Josipina, njena zgodba pa je danes bolj aktualna kot kadar koli prej. Josipina Hočevar je bila namreč gospodarstvenica, mecenka in dobrotnica, skratka izjemna ženska 19. stoletja.
Josipina Mulej, poročena Hočevar, se je rodila v Radovljici premožnim staršem, družina je imela v lasti gostilno, tovarno sukna in veliko posestvo. Po poroki z dacarjem Martinom Hočevarjem se je preselila v Krško, kjer sta odprla gostilno, v Gradcu sta imela hotel, trgovala sta z vinom, se ukvarjala z gradbeništvom … Zelo sta obogatela, a sta živela skromno in večino denarja je tudi po moževi smrti Jospina porabila za to, da sta pomagala drugim: šoli v Krškem, hiralnicam in sirotišnicam, zasebni dekliški šoli v Krškem, bolnišnici v Krškem, za gradnjo mestnega vodovoda v Radovljici, kupila je hišo za učitelje v Radovljici, za služkinje je v Ljubljani ustanovila zavod Josephinum, štipendirala kiparja Ivana Zajca …
Izlet v Krškem velja zaključiti z dobrim kosilom ali večerjo. Pa da ne boste naročili dunajskih zrezkov! Te jejte na Dunaju, v Krškem pa si privoščite nekaj značilnega za posavsko kulinariko. Na prvem mestu so to jedi iz krškopoljskega prašiča, posebnost je tudi kopun, pripravljajo še sladkovodne ribe na več načinov ter race in goske.
