Kako bomo poskrbeli za informacijsko varnost? Študentov dovolj, pedagogov zaradi slabih plač primanjkuje

Sodelujoči na posvetu državnega sveta o nujnosti oblikovanja prožnega nacionalnega okolja za izobraževanje na področju informacijske varnosti so izpostavili hudo pomanjkanje kadra na tem področju. To bi reševali s promocijo poklica v srednjih šolah, povečevanjem vpisnih mest na fakulteti pa ob kadrovski podhranjenosti ni enostavna rešitev.

Predsednik sveta Inštituta za korporativne varnostne študije Denis Čaleta je uvodoma izpostavil, da mora družba združiti vse razpoložljive strokovne vire, če želi, da izobraževalni sistem zagotovi dovolj usposobljenih strokovnjakov s področja kibernetske varnosti.

Javno šolstvo se glede tega sooča z vrsto problemov, je povedala dekanja ljubljanske fakultete za računalništvo in informatiko Mojca Ciglarič. Dobre pedagoške kadre je namreč nemogoče zadržati na plačah javnega sektorja. "Nekdo, ki pri nas magistrira in začne prvo službo v gospodarstvu, ima višjo plačo od mene," je bila konkretna.

Posledično na fakulteti ne morejo razpisati dodatnih vpisnih mest, saj bi v ta namen morali zaposliti dodatne ljudi, ki jih je nato treba še usposobiti, kar pa je dolgoročen proces, ob tem pa se soočajo tudi s prostorskim pomanjkanjem. Kljub temu je interesa za študij med mladimi veliko, na informativne dneve je prišlo 800 dijakov, na vsakega od univerzitetnih oz. visokošolskih programov pa so vpisali le 170 študentov, je navedla Ciglarič.

Podpora študijskih programov

Gospodarstvo medtem računa na ustrezno podporo študijskih programov glede ustreznega usposabljanja strokovnjakov, je dejal predsednik uprave družbe Telekom Slovenija Boštjan Košak. Pred približno petimi leti so v podjetju oblikovali center kibernetske varnosti, ki danes zaposluje že več kot 100 ljudi, strokovnjake zanj v Telekomu aktivno vzgajajo sami, a po Košakovih besedah računajo tudi na ustrezno podporo izobraževalnih institucij. Želijo si predvsem specializiranih podiplomskih in dodiplomskih smeri ali vsaj ustreznih predmetov, ki bodo naslavljali to področje. V Telekomu pa so pripravljeni zagotoviti štipendiranje in vpogled v prakso, je zagotovil.

Skladnost študijskih smeri s ptrebami trga

Tudi na uradu vlade za informacijsko varnost si želijo večje usklajenosti študijskih smeri s potrebami trga, je povedal njegov vodja sektorja za dvig odpornosti Marjan Kavčič. Na uradu so pristopili tudi k aktivnemu vzgajanju mladih talentov za kibernetsko varnost že v srednjih šolah, a morajo v ta namen še usposobiti učitelje oz. inštruktorje, je pojasnil. Kibernetska varnost je po njegovem mnenju del nacionalne varnosti, zato na tem področju ne bi smeli varčevati.

Področje je zelo dinamično in mlade od njega odvrača velika odgovornost, povezana z informacijsko varnostjo, mnogo prilagajanja in nujnost nenehnega izobraževanja, je naštela dekanja Fakultete za podjetništvo GEA College Katja Kraškovic. Meni, da je potrebna analiza stanja, ki bo pokazala, v katerih poklicih so vrzeli, in ki bo predvidela poklice prihodnosti, na podlagi tega bodo na fakulteti lahko vedeli, katere programe je treba pripraviti.

Direktor nacionalne agencije za kakovost v visokem šolstvu (Nakvis) Franci Demšar pa je povedal, da so v letu 2022 akreditirali dva študijska programa iz informacijske varnosti. Strinjal se je z ocenami, da bo na tem področju potrebnega več povezovanja med javnim in zasebnim, saj da je možnosti za izboljšave še veliko.

Kadrovski potencial v prekvalifikacijah?

Za izobraževanje ustreznega števila strokovnjakov bo treba oblikovati jasno strategijo in zagotoviti ustrezna finančna sredstva, je ocenila državna sekretarka na ministrstvu za digitalno preobrazbo Aida Kamišalić Latifić. Velik kadrovski potencial vidi tudi v prekvalifikacijah. Ob tem je izrazila podporo ustanavljanju konzorcijev strokovnjakov za različna področja, s čimer bi se preprečilo drobljenje sredstev iz evropskih in drugih razpisov. V primeru, da kakšen konzorcij ostane brez razpisnih sredstev, pa bi prebojne projekte lahko še vedno podprla država, je omenila.

Posvet DS, ki sta ga soorganizirala inštitut za korporativne varnostne študije in Slovensko združenje za korporativno varnost, je bil sicer namenjen razpravi in iskanju zaključkov, ki bi strateškim institucijam v državi pomagali pri iskanju učinkovitih poti za oblikovanje dinamičnega okolja na področju izobraževanja strokovnjakov informacijske varnosti.