Za trajnostni razvoj Jelovice

Projekt JeloviZA, ki se je osredotočal na večjo podnebno odpornost območja Jelovice in pripravo modela njenega upravljanja, se izteka. Podporo trajnostnemu upravljanju Jelovice so izkazali tudi župani vseh petih občin na njenem območju.

Kranj – Konec tega meseca se bo iztekel dvoletni projekt JeloviZA, v sklopu katerega so partnerji izvedli vrsto aktivnosti za večjo odpornost gozdov na Jelovici in oblikovali model upravljanja njenega območja na način, ki bo omogočal trajnostni razvoj za naravo in ljudi. Želijo, da Jelovica ostane območje miru na Gorenjskem. Ob prihajajočem zaključku projekta so v Kranju nedavno predstavili rezultate, župani občin Bohinj, Bled, Radovljica, Železniki in Kranj, ki si delijo območje planote, pa so podpisali pisma podpore njenemu trajnostnemu razvoju. »JeloviZA je lahko vzročen projekt, kako lahko različni partnerji sodelujejo pri skupnem izzivu. Projekta ni konec, to je šele začetek,« je poudaril v. d. direktorja Razvojne agencije Sora Gašper Kleč in pohvalil občine, da so aktivno pristopile k projektu.

Partnerji projekta, ki ga z 1,1 milijona evri sofinancira finančni mehanizem Evropskega gospodarskega prostora, so poleg razvojne agencije še društvo za varstvo Alp Cipra Slovenija, Cipra International, kranjski območni enoti Zavoda za gozdove Slovenije in Zavoda RS za varstvo narave ter Občina Železniki. Kot so poudarili, da so se aktivnosti lotevali v sodelovanju z domačini, občinami, lastniki gozdov, lovci, planinci, agrarnimi skupnostmi, turističnimi ponudniki …; skratka z deležniki na tem območju.

Za prihodnost gozdov na Jelovici se ni bati

Ključno izhodišče projekta je bilo prispevati k zmanjšanju ranljivosti območja Jelovice glede na posledice podnebnih sprememb. »Ujme in napadi podlubnikov gozdove nekoliko redčijo oziroma spreminjajo podobo krajine, hkrati pa nazaj uvajajo avtohtone drevesne vrste,« je dejala Brigita Oblak z blejske enote zavoda za gozdove. Po njenih podatkih v gozdnogospodarski enoti Jelovica na leto običajno posekajo okoli 30 tisoč kubičnih metrov lesa, v letih 2019 in 2020, ko je bil lubadar najbolj prisoten, pa so samo napadenih dreves posekali za skoraj 180 tisoč »kubikov«. V sklopu projekta so na Jelovici posadili 24 tisoč sadik macesna, gorskega javorja, rdečega bora, bukve in jelke. Povedala je tudi, da se lubadar po zadnji blagi zimi že kaže. »Letos pričakujemo pestro leto, a se gozdovi na Jelovici zelo lepo sami naravno pomlajujejo, zato se za njihovo prihodnost ni bati.«

Sodelovanje in ohranjanje miru

Metod Rogelj iz kranjske enote zavoda za varstvo narave je povedal, da so popisovali divjega petelina, triprstega detla in gozdnega jereba ter obnovili 25 gnezdilnic za sovo kozačo. Šteli so tudi promet in pohodnike. Povprečno konec tedna v času turistične sezone na Jelovico pride od 260 do 300 vozil, maksimalno pa celo 460 in več. Pri pripravi modela upravljanja so se po besedah Roglja pogovarjali z ljudmi, kaj jih moti in kako vidijo Jelovico v prihodnje, ključni poudarki pa so bili sodelovanje, ohranjanje miru in usmerjanje obiska. »Na Jelovici bodo vedno določene aktivnosti, a morajo biti usmerjene, da bo dobro za obiskovalce, naravo, lastnike in domačine.« Vodja kranjske enote zavoda za varstvo narave Sonja Rozman je omenila tudi ohranjanje vodnih virov. »Vse, kar se dogaja na platoju Jelovice, priteče v dolino,« je opozorila in dodala, da je pomembno, da se ne izvajajo dejavnosti, ki bi lahko onesnažile vodne vire.

Da Jelovica ne bo nova Velika planina ali Pokljuka

Andraž Valcl z Občine Železniki je dejal, da je Jelovica administrativno zelo razdrobljena, problemi pa so isti, zato je smiselno, da jih skupno naslavljajo in iščejo rešitve. »Želja je, da se vzpostavita nek stalen kontakt in komunikacija.« Da je sodelovanje nujno, so ugotavljali tudi ostali projektni partnerji. Sonja Rozman: »Nek konsenz je bil že dosežen, da Jelovica ne bo postala nova Velika planina ali Pokljuka. Treba je ukrepati hitro in nadaljevati aktivnosti.«

Podporo za trajnostno upravljanje Jelovice so, kot rečeno, izkazali tudi župani vseh petih občin na njenem območju. Župan Bohinja Jože Sodja je dejal, da je podpis zaveze nujen in se mu zdi pomembno, da Jelovica ostane skrivnostna, zelena in za ljudi, ki bodo znali z njo gospodariti. Po mnenju župana Železnikov Marka Gasserja pa podpis zaveze ne bo imel teže, če ne bodo pristopili k zakonski omejitvi, s katero bi po vzoru Avstrije preprečili oz. omejili gibanje ljudi na določenih območjih. Poudaril je tudi pomembnost usmerjanja obiskovalcev na obrobje Jelovice. Kot so navedli projektni partnerji, model upravljanja povezuje deležnike vseh petih občin na območju in predstavlja osnovo za vizijo Jelovice v prihodnosti, zato si želijo, da zaživi v praksi in se vključi v različne programske dokumente občin.