Dvig pokojnin, pretep nekdanjega Tysonovega tekmeca in poroka Ane Roš
Konec leta je priložnost za različne inventure. Tudi za pregled najbolj branih člankov. Za vsak mesec v letu smo izpostavili članek, ki je pritegnil veliko pozornosti bralk in bralcev naše digitalne platforme.
Januar, ko nas je zaposlovalo potrdilo PCT
Ni presenetljivo, da nas je januarja 2021 (še vedno) na polno zaposloval (in obremenjeval) covid-19. S prvim februarjem so se nekoliko spremenila pravila glede veljavnosti potrdila o cepljenju. Članki na temo potrdila PCT so bili tudi sicer med najbolj branimi vsebinami v celotnem lanskem letu. Vsi smo iskali odgovore na vprašanja, za koga bo veljal neomejen rok veljavnosti potrdila, kako se veljavnost razlikuje za cepljene in prebolevnike in kdo so izjeme.
Februar v znamenju začetka vojne
Mesec, v katerem se je z ruskim napadom začela vojna v Ukrajini, je pričakovano pritegoval s poročili o dogajanju na fronti. Na terenu smo imeli poročevalca Boštjana Videmška in fotografa Jureta Eržena, ki sta od blizu spremljala uničevanje domov in infrastrukture ter eksodus beguncev. Vojna, ki se še vedno ni končala in se najbrž tudi kmalu ne bo, je pustila posledice v vseh družbenih sferah. Cene hrane in materialnih dobrin so poskočile v nebo, države in podjetja so se s tem soočali vsak po svoje.
Marec in odmeven intervju z Renato Bohinc
V prvem pomladnem mesecu je novinarko Nedela v svojo intimo spustila nekdanja soproga Primoža Peterke Renata Bohinc. Pred fotografov objektiv se je postavila s svojimi tremi potomci in razkrila nekaj podrobnosti iz njihovega vsakdana. »Težke preizkušnje, ki sva jih doživljala kot par in zdaj, ko sva ločena, so naju zelo oddaljile, na neki drugi ravni pa hkrati izjemno povezale. Sploh ko se nisva več tako zelo zapletala, kar zadeva čustva,« je bila iskrena. S Peterko sta bila skupaj 23 let.
»Večkrat sem rekla, da me je strah trenutka, ko bo končal kariero. Nisva namreč znala živeti zunaj rutine. Navajena sem bila, da ga pogosto ni doma, in sem imela vzpostavljen svoj red. Sploh nisva bila navajena živeti pod isto streho od jutra do večera vsak dan. Že po štirinajstih dneh so se začele prve težave,« je povedala Renata Bohinc v marčni izdaji Nedela.
Aprila brali o biometričnih osebnih izkaznicah
Slovenski državni zbor je marca 2021 z 62 glasovi za in brez glasu proti sprejel novelo zakona o osebni izkaznici, ki daje pravno podlago za izdajanje biometričnih osebnih izkaznic. Te po novem vsebujejo čip, na katerem je shranjen zapis dveh prstnih odtisov, in fotografije obraza imetnika dokumenta. Uporabljati jo bo mogoče tudi kot sredstvo za elektronsko identifikacijo. S tem je bilo zadoščeno uredbi evropskega parlamenta in sveta EU, ki sta državam članicam EU naložila, da morajo 2. avgusta začeti izdajati biometrične osebne izkaznice.
V nemškem združenju Digitalcourage pa so menili, da je zbiranje prstnih odtisov prevelik poseg v človekove pravice, povečuje se tudi možnost zlorab, zato so se odločili ukrepati. Pogosteje ko se prstni odtisi – eni od najbolj občutljivih osebnih podatkov, ki nas spremljajo vse življenje – zbirajo, posredujejo ali berejo, večja je verjetnost za uhajanje podatkov, piše v svojih argumentih združenje Digitalcourage.
Maj in hiša za 50.000 evrov
Direktor Inštituta Back to the Village Ernest Škerjanec je želel pred časom s TV-šovom obnoviti vasico Slapnik v Goriških brdih. Ta projekt je padel v v vodo, je pa maja Delove bralce pritegnil članek o načrtu gradnje 15 hiš, ki bi kupca stale le 50.000 evrov, kar je bistveno pod tržno ceno. Misija nemogoče ali realnost?
Inštitut se je za uresničitev projekta tedaj dogovarjal z občinami Ajdovščina, Ravne na Koroškem, Novo mesto, Lendava, Radlje ob Dravi, Kanal ob Soči, Divača, Kobilje, Tišina, Kobarid in Šentilj. »Ideja je najbolj zanimiva za manjše občine, ki nimajo predragih zemljišč,« je dejal Ernest Škrjanec, ki je z ekipo napovedal rešitev predvsem za mlade družine in pare, ki se po letih študija znajdejo pred zagato stanovanjskega vprašanja.
Junija se je pretepal Tysonov nekdanji tekmec
Po svetovnem spletu je junija zakrožil posnetek Juliusa Francisa, 57-letnega upokojenega boksarja, ki dela kot varnostnik v Londonu. Nekdanji boksarski tekmec Mika Tysona – dvoboja je bilo sicer konec v nekaj minutah – se je poleti znova znašel na naslovnicah medijev, a tokrat na straneh črne kronike.
Julija opozarjali na težave gostincev
Stiska s kadri predvsem v gostinstvu se je začela pojavljati sredi epidemije koronavirusa, ko so morali gostinski obrati zapreti vrata. Medtem je osebje našlo druge zaposlitve, kar je gostince pustilo v velikih težavah, iz katerih še vedno niso izplavali. Neugoden urnik in nizko plačilo za zahtevne pogoje so mnoge za vedno odvrnili od gostinskega sektorja. A težav nimajo le gostinci, pač pa tudi trgovci, lekarnarji, gradbinci ...
Predsednica lekarniške zbornice je na primer poudarila, da na objavljene razpise za prosta delovna mesta sploh ni prijav. Glede vzrokov za to je dejala, da je teh zagotovo več, od dela v izmenah, dežurstva, velikih obremenitev in odgovornosti do izjemno nizkega plačila. Magister farmacije je po šestmesečnem uvajalnem obdobju uvrščen v plačni razred 32, kar pomeni 1485,46 evra bruto plače.
Avgust je bil v znamenju težav v zdravstvu
Pomanjkanje kadrov povzroča ogromne težave tudi v zdravstvu. Ne mine mesec, ko ne bi pisali o kadrih, ki zapuščajo bolnišnice. Avgusta je novinarka Brigite Ferlič Žgajnar pisala o kliniki Golnik, ki jo je zapustila dolgoletna vodja laboratorija. Univerzitetno kliniko za pljučne bolezni in alergijo Golnik so v letu 2022 zapustili visoko usposobljeni in težko nadomestljivi strokovnjaki. O domnevno slabih odnosih je bilo februarja 2022 že obveščeno ministrstvo za zdravje.
Septembrska napoved dviga pokojnin
Upokojencem se je do septembra lani pokojnina zvišala dvakrat – redno za 4,4 odstotka in izredno v različnih višinah od enega do 3,5 odstotka, odvisno od leta upokojitve. Septembra je novinarka Barbara Hočevar med drugim poročala o tem, da je svet Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije vlado pozval, naj izvede izredno uskladitev pokojnin v okviru razpoložljivih javnofinančnih sredstev. Redna uskladitev je sicer odvisna od rasti povprečne plače in cene življenjskih potrebščin.
Oktober in hude prebavne težave
Oktobra je bila med najbolj branimi Delovimi članki zanimiva lokalna zgodba o tristo Šempetranih, ki so se odločili za odškodninsko tožbo proti žalski komunali. Zgodba ima začetek v hudih prebavnih težavah, ki so v posteljo položile več sto prebivalcev Spodnje Savinjske doline. Prebavne težave je povzročilo več različnih mikrobov, je pisala dopisnica iz Celja Špela Kuralt. Najprej so v vodi odkrili bakterije fekalnega izvora, nato še norovirus.
Novembra so pogrešili nekdanjega športnika
S Češke je novembra prišla precej bizarna zgodba o pogrešanem nekdanjem smučarskem skakalcu Antoninu Hajeku. Hajek, ki si že debelih dvanajst let lasti češki rekord v poletih (236 metrov iz Planice), je svojo športno pot sklenil leta 2015. Zatem je deloval kot trener v češki moški in ženski ekipi, bil je tudi član strokovnega štaba reprezentance na letošnjih olimpijskih igrah v Pekingu.
December in poroka Ane Roš
Kuharska mojstrica Ana Roš živi svojo pravljico. Zgodbe, kakršno je tik pred prazniki razkrila za Nedelo, si ne morejo zamisliti niti Rosamunde Pilcher, Danielle Steel in Victoria Holt skupaj. Anina je namreč resnična.
»Mislim, da je bil prvi prizor to, da sva zjutraj vstala in je prvič srečala mojo hčerko Pino, ki živi pri meni. Takrat sem tudi videl, kakšna je Ana Roš, kadar ji je zelo nerodno: neverjetno, čisto drug človek! Česa tako zabavnega še ne. Hčerki je bilo zanimivo, odprta punca je, ampak ko je Ana izginila v kopalnico, se je nagnila k meni in rekla: 'Meni je nerodno, ker je Ani tako nerodno,'« je v intervjuju razkril Anin zaročenec Urban Stojan.
Ana Roš pa je na vprašanje, kako ugotoviš, da je človek, ki se je nenadoma pojavil v tvojem življenju, tisti, ki mu lahko takoj odpreš vsa svoja vrata, odgovorila: »Zase lahko rečem, da sem se zares že po 48 urah spraševala: »Me bo ta človek kdaj vprašal za roko?« In naprej: »Itak da ne, ker to bi bilo preveč krasno, da bi bilo v realnem življenju lahko res.« Ko sva bila na obisku pri naših kmetih Matteu in Jeanne, naju je ona vprašala: »Pa kako dolgo se vidva sploh poznata?« »Šest dni,« sva rekla. Potem so mi po licih začele teči solze. Prišlo mi je v zavest, kako zelo malo je to, meni pa se je po drugi strani zdelo, kot da najin mehurček traja že od nekdaj. Svoja vrata zares odpreš, ko ugotoviš, da ljubiš način, kako nekdo razmišlja, da sprejmeš njegove reakcije, ko je v stresu, in imaš toliko skupnih reči iz preteklosti, pa čeprav se prej nikoli nisi srečal.«
