Po navedbah ameriškega finančnega ministrstva so sankcionirali približno 200 podjetij in 80 posameznikov, ki so povezani z rusko orožarsko industrijo, tako v Rusiji kot v tretjih državah. Med temi so Kitajska, Slovaška, Azerbajdžan, Belgija, Turčija in Združeni arabski emirati.
Njihovo premoženje v ZDA bo zamrznjeno, poslovanje z njimi pa prepovedano. Prav tako bo sankcioniranim subjektom oteženo mednarodno poslovanje.
Na napoved novih sankcij, ki vključujejo tudi kitajska podjetja, so se ostro odzvali v Pekingu. »Pozivamo ZDA, naj prenehajo z blatenjem in omejevanjem Kitajske ter prenehajo brezobzirno izvajati nezakonite in enostranske sankcije,« je sporočil tiskovni predstavnik kitajskega zunanjega ministrstva. Dodal je, da bodo v odgovor sprejeli vse potrebne ukrepe za zaščito pravic in interesov kitajskih podjetij.
V Pekingu vztrajajo, da Kitajska ni na noben način udeležena v konfliktu v Ukrajini in da ima vso pravico vzdrževati »normalne gospodarske odnose« z vsemi državami, vključno z Rusijo.
Sankcije naj bi med drugim vplivale na rusko proizvodnjo biološkega in kemičnega orožja. V sredo je ameriški State Department Rusijo obtožil uporabe slednjega v Ukrajini, s čimer naj bi Moskva kršila konvencijo o kemičnem orožju (CWC). Po navedbah ZDA je Rusija v Ukrajini uporabila bojni plin kloropikrin in solzivec.
»Uporaba takšnih kemikalij ni osamljen primer in je verjetno posledica želje ruskih sil, da bi ukrajinske sile pregnale z utrjenih položajev in dosegle taktične koristi na bojišču,« so sporočili s State Departmenta, kjer so na seznam sankcioniranih uvrstili tudi več posameznikov in podjetij, povezanih s ruskim energetskim in rudarskim sektorjem ter proizvodnjo kovin.
V Rusiji, ki je ena od podpisnic CWC, so obtožbe o uporabi kemičnega orožja zavrnili kot popolnoma neutemeljene. »Rusija je bila in ostaja zavezana svojim obveznostim po mednarodnem pravu,« je v odzivu dejal tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov.
Ob tem so med sankcioniranimi posamezniki tudi tri osebe, domnevno povezane s smrtjo ruskega opozicijskega voditelja Alekseja Navalnega, ki je februarja umrl v zaporu. Ruske oblasti trdijo, da je umrl naravne smrti, podporniki Navalnega in številni kritiki vladavine predsednika Vladimirja Putina pa menijo, da je bil umorjen.
