Stroški za ogrevanje niso več konstanta, kot smo je bili vajeni v preteklosti. Danes so ključni dejavniki, ki vplivajo na te stroške, predvsem energetska učinkovitost objekta, učinkovitost uporabljenega energenta ter izbira in učinkovitost ogrevalnega sistema.

Distributerji presojeni glede na povprečno slovensko stanovanje

Ob koncu vsakega leta mnogi lastniki stanovanj z zanimanjem pričakujejo obračun porabljene toplote, vendar se marsikje srečujejo s sistemskimi nejasnostmi. Eden izmed očitnih problemov, ki prizadenejo marsikaterega prebivalca, je povprečen obračun porabe energije, ni specifičen za manjša stanovanja. Maribor ni izjema, saj bi se naj obračun izvajal za celotno leto, ne pa za dejansko kurilno sezono. Ta praksa pogosto vodi do nepotrebnih zmed in finančnih presenečenj.

Način obračuna porabljene toplote iz vročevodnega omrežja daljinskega ogrevanja določajo Sistemska obratovalna navodila za distribucijski sistem toplote na območju Mestne občine Maribor.

"Distributer toplote je odgovoren za zagotavljanje merilnih podatkov za obračun prevzetih in dobavljenih količin toplote za individualna in skupna odjemna mesta. Odčitek porabe za obračun prevzetih in dobavljenih količin toplote izvede distributer toplote najmanj enkrat letno, v večini primerov oskrbe z daljinsko toploto pa se odčitki porabe izvajajo mesečno," je za spletni medij Maribor24 odgovorila Agencija za energijo.

O tej temi smo se hkrati pogovarjali z direktorjem Energetike Maribor, Jožetom Hebarjem, ki je razložil, da so pri obračunu upoštevali: "povprečno stanovanje v Sloveniji, kot ga jemlje Agencija za energijo Republike Slovenije, ki ima 69m2. Povprečno stanovanje v Mariboru verjetno nima 69m2, ampak je manjše."

Trditev je potrdil tudi vodja distribucije Energetike Maribor, Mitja Dolinšek, ki je dodal da ima povprečno mariborsko stanovanje: "54m2 in 4,5MWh porabe letno in priključne moči 6kW. Mariborsko stanovanje porabi bistveno manj, kot povprečje Slovenije." Vzrok za razliko v priključni moči med povprečnim slovenskim in mariborskim stanovanjem tiči v prenovljenem stavbnem fondu v Mariboru. Sodobni pristopi k energetski učinkovitosti, kot so nova fasada in termoizolacijska okna, so omogočili, da so stanovanja postala bolj energetsko varčna. To pa je privedlo do zmanjšanja potrebe po energiji za ogrevanje, kar se odraža v nižji priključni moči.

Strošek za povprečno slovensko stanovanje bo za 128€ večji

Direktor Hebar omenja, da je že "strošek, ki je za ogrevanje povprečnega slovenskega stanovanja, bistveno različen od mariborskega. In pri tem slovenskem stanovanju smo računali, da bo cirka 128 eurov na letni ravni dražje, komulativno. Pri Mariborskem stanovanju bo pa to znašalo cirka 80 eurov za povprečno stanovanje."

[[image_1_article_62745]]

"Za obračun porabe na skupnih odjemnih mestih distributer toplote za posamezen del stavbe upošteva razdelilnik stroškov dobavljene toplote za obračun stroškov dobavljene toplote, ki mora biti izdelan v skladu s pravilnikom, ki ureja način delitve in obračuna stroškov za toploto v stanovanjskih in drugih stavb z več posameznimi deli. Razdelilnik stroškov mora biti posredovan distributerju toplote v skladu z njegovimi navodili," sporoča Agencija za energijo.

Dodajo: "V povezavi s tem morajo lastniki posameznih delov večstanovanjske stavbe in drugih stavb z več posameznimi deli določiti pooblaščenca za sporočanje mesečnega razdelilnika stroškov za dobavljeno toploto, ki je lahko tudi upravnik ali izvajalec delitve. Distributer toplote ni odgovoren za razdelilnik stroškov ogrevanja, razen če tako določa sklenjena pogodba med distributerjem toplote in odjemalci."

Veseli smo mile zime

"Mi še vedno vse spodbujamo, k varčevanju energije. Vsaka stopinja, ki je je manj v prostoru doprinese k zmanjševanju toplotnih izgub in porabi toplotne energije," meni direktor Hebar. 

Informativni kalkulator stroška ogrevanja Energetike Maribor lahko najdete na tej povezavi.

Agencija za energijo razloži: "Če se obračun oskrbe s toploto izvaja mesečno na podlagi odčitka dejanske porabe toplote na merilni napravi in predloženega mesečnega razdelilnika stroškov toplote, ki je v skladu z navodili distributerja toplote, letni poračun ni potreben. stroškov ne izvaja ne za koledarsko leto in tudi ne za kurilno sezono."

Objasnijo tudi, da: "do poračuna stroškov oskrbe s toploto pa lahko prihaja v posameznih primerih oskrbe s toploto, ko iz različnih razlogov distributer toplote ne razpolaga z odčitkom merilne naprave za obračunsko obdobje. V tem primeru distributer toplote obračuna primanjkljaj ali presežek količin predhodno obračunane toplote po zadnjih veljavnih cenah, ki veljajo v mesecu, ko se je izvedel poračun stroškov."

Agencija za energijo razloži, da pri pregledu cen toplote iz distribucijskih sistemov daljinskega ogrevanja po geografskih območjih najbolj objektiven pregled razlik v višini stroškov oskrbe s toploto zagotavlja primerjava stroškov toplote na podlagi povprečnega stanovanja. Pri tem se upošteva standardizirana priključna moč in poraba, ki nista odvisni od specifične regije. Drugačen pristop ni izvedljiv, saj je vsako stanovanje razmeroma unikaten del stavbe, kar vpliva na porabo energije in s tem na končne stroške ogrevanja.

To pomeni, da je primerjava stroškov toplote med različnimi regijami najbolj natančna, če se osredotočimo na povprečno stanovanje z enakimi tehničnimi značilnostmi, kot so priključna moč in poraba. S tem se izognejo morebitnim izkrivljanjem rezultatov, ki bi lahko nastala zaradi različnih lastnosti posameznih stanovanj in stavb v različnih delih države.

Mitja Dolinšek zaključi: "Mi smo dejansko služba, ki ji ni ekonomski interes čim več prodat, ampak je zagotoviti neke potrebe odjemalcem s čim nižjo ceno in predvsem kvaliteto." Direktor Hebar doda: " Pod kvaliteto razumemo tudi to, da moramo biti učinkoviti. Ugodnejši bi lahko bili, če bi ta trenutek začeli obratovati s kotli, vendar ne bi več veljali za učinkovit sistem dalinjskega ogrevanja."