Preberite še:
- Prevod govora Slavoja Žižka ob odprtju 75. frankfurtskega knjižnega sejma
- Frankfurtski knjižni sejem: Spektakel filozofije in poglobljenega branja
Kot so spomnili pri Zbornici založnikov in knjigotržcev, Kovač (1960), profesor na oddelku za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo na ljubljanski Filozofski fakulteti, kot predavatelj založniških študij že več kot dve desetletji izobražuje za področje knjige in s svojimi znanstvenimi članki, nastopi na konferencah po vsem svetu, številnimi publikacijami v slovenščini in angleščini odločilno oblikuje tako slovensko kot mednarodno knjižno polje.
Ob znanstvenem in pedagoškem delu, ki bi si po oceni zbornice že samo po sebi zaslužilo Schwentnerjevo nagrado, »saj nudi nepogrešljivo osnovo za razmislek vsem profesionalcem knjižnega polja, ki hočejo gledati tudi v njegovo prihodnost, ne le dnevno sedanjost«, je njegova biografija polna tudi uspehov v praktičnem založništvu. Pred akademsko kariero je bil odgovorni urednik Mladine, urednik in vodja splošnega založništva DZS, odgovorni urednik slovenske izdaje revije National Geographic ter glavni urednik založbe Mladinska knjiga, so našteli v zbornici. In »prav s poznavanjem realnega delovanja založniškega polja, z empiričnimi izkušnjami iz slovenskega založništva ter razumevanjem strukturnih sprememb panoge skozi čas Kovač že skoraj štiri desetletja dragoceno prispeva k uveljavljanju in razvoju založništva kot znanosti in založništva kot panoge«, piše v utemeljitvi nagrade.
S svojimi objavami in sodelovanji v raziskovalnih projektih, kot sta raziskava Knjiga in bralci ter evropski znanstveni projekt E-READ o branju v času digitalizacije, je postal eden najbolj uglednih raziskovalcev knjižnega polja v svetu. »Svoja znanstvena spoznanja pa zna poljudno in prepričljivo komunicirati tudi v širši javnosti,« so zapisali v zbornici. Kot so pojasnili, je s publicističnim delom Berem, da se poberem (Mladinska knjiga, 2020), ki je prevedeno v vrsto tujih jezikov, prepričal, da je branje civilizacijska nuja, kar je strateško pomembno za ohranjanje založniške dejavnosti.
Nagrada tudi za program Slovenije na Frankfurtskem knjižnem sejmu
Kot piše v utemeljitvi, je trenutek za dodelitev Schwentnerjeve nagrade Kovaču več kot ustrezen tudi zato, ker je letos skupaj z ekipo Javne agencije za knjigo zaslužen za uspešno izvedbo častnega gostovanja Slovenije na Frankfurtskem knjižnem sejmu. Kot sokurator je po oceni zbornice »zasnoval izrazito sodoben, multidisciplinaren in multikulturen predstavitveni program, ki je Slovenijo in slovenske avtorje v mednarodnem pogledu vzpostavil kot sodobno založniško in razmišljujočo skupnost - kot skupnost, katere moč je bistveno večja, kot bi bilo mogoče pričakovati glede na število prebivalcev države in govorcev jezika«.
Spomnili so še na prodoren in znanstveno utemeljen Ljubljanski manifest o pomenu branja na višji ravni, s katerim je opozoril na strateški pomen globokega branja v času digitalizacije in s tem podprl srce založniške dejavnosti - knjigo. Kovač je s tem po mnenju zbornice založništvo postavil v središče razvoja strateškega mišljenja in demokratičnega državljanstva ter s tem prepričal širok krog znanstvene, politične, kulturne, založniške in medijske strokovne javnosti. Manifest o pomenu poglobljenega branja je podprlo tudi Združenje evropskih in Združenje svetovnih založnikov, pobuda pa bo zaživela tudi v evropskem parlamentu v razpravi ministrov za kulturo vseh držav Evropske unije. Globalni odmev gostovanja Slovenije in objave Ljubljanskega manifesta, ki ju je idejno zasnoval Kovač, je tako najbolj prodoren glas slovenskega založništva doslej, so prepričani v zbornici.
Schwentnerjevo nagrado Zbornica založnikov in knjigotržcev podeljuje kot priznanje za pomemben prispevek k razvoju založništva in knjigotrštva, za odličnost in preseganje povprečnosti ter za dosežene poslovne uspehe. Lani jo je prejel ustanovitelj založbe Wieser Lojze Wieser.
