Ob adventnem času, ko se ozračje napolni s pričakovanjem in toplino, smo se odločili, da vam predstavimo posebno serijo socialnih zgodb. Vsako adventno nedeljo delimo ganljive in navdihujoče zgodbe, ki prikazujejo moč povezovanja in sočutja.

V teh posebnih zgodbah osvetljujemo različne vidike skupnosti, ki se trudijo narediti svet okrog sebe boljši kraj. Pripovedovali bomo o ljudeh, ki s svojimi dejanji prinašajo upanje, radost in olajšanje tistim, ki ga najbolj potrebujejo.

Tokrat smo se pogovarjali z vodjo Varne hiše Maribor Lidijo Ovčar.

Varna hiša Maribor je večletni, razvojni socialnovarstveni program, ki ga izvaja Center za socialno delo Maribor. Koliko žensk in otrok se je v teh letih, odkar delujete, zateklo k vam? In koliko žensk je trenutno v Varni hiši?

“V letošnjem letu smo v Varni niši pomoč nudili pomoč 262 uporabnikom. Trenutno pa je nameščenih 8 uporabnic in uporabnikov. Število pomoči potrebnih pa se vsakodnevno spreminja.”

Delavnice v Varni hiši

Številne težave

V Varno hišo se tako lahko zatečejo samske ženske in ženske z otroki, stare od 18 let naprej, ki doživljajo nasilje v družini. Uporabnice, ki se odločijo za umik v varno hišo, se poleg izkušnje nasilja v družini soočajo tudi z drugimi težavami? Koliko časa lahko bivajo pri vas?

“Žrtve nasilja se poleg problema nasilja soočajo še z drugimi težavami in duševnimi stiskami, povezanimi z reševanjem njihovih statusnih vprašanj. Izpostavili bi problem reševanja stanovanjske problematike – mama z več otroki težje pridobi tržno stanovanje (finančna stiska, premalo neprofitnih stanovanj za najem tujk, nezmožnost pridobitve subvencije najemnine, visoke najemnine tržnih stanovanj, pomanjkanje bivalnih enot,…).
Poseben problem zaznavamo pri nameščanju tujk, žrtvah nasilja v družini, ki je v zadnjem času zelo v porastu. Pri njih je aktualno urejanje statusnih vprašanj; niso upravičene do socialnih transferjev (njihove pravic so na splošno zelo okrnjene). Ne prejemajo denarne socialne pomoči, izredne denarne socialne pomoči, niso upravičene do uveljavljanja subvencije najemnine, vrtca, šole,…
Zaznavamo problem urejanja zakonskega bivališča pri tujkah in pridobivanju dovoljenja za bivanje v RS; podaljševanje začasnega bivanja je vezano na pogoj ureditve zakonskega prebivališča in na zagotovljenega lastnega dohodka kot vira preživljanja.
Nato opažamo težave pri sporazumevanju in tolmačenju jezika tujk; posledično nezmožnost/nevednost poiskati pomoč.
Nasploh opažamo: težave pri pridobivanju stalnega bivališča. Še posebej v procesu pridobivanja najemniškega stanovanja, saj najemodajalci niso naklonjeni, da se najemniki stalno prijavijo na njihovem naslovu. Težave pri urejanju različnih zdravstvenih storitev za ženske žrtve nasilja, ki nimajo urejenega zdravstvenega zavarovanja. Povečana je potreba po spremljevalcih in zagovornikih. Kršene so njihove pravice pri številnih delodajalcih, zlorabljajo njihovo nemoč in težko življenjsko situacijo.
Ovire imajo pri iskanju dela in redni zaposlitvi v skladu s svojo izobrazbeno strukturo (postopek nostrifikacij, pogoj – zaključena določena stopnja znanja slovenskega jezika…).
Problem pridobivanja virov za preživljanje uporabnic/tujk, brez sredstev (popolno/v celoti kritje stroškov življenja s strani varnih hiš/institucij, kjer je uporabnica nastanjena (hrana, bivanje, higienski pripomočki, oblačila, prevozi…)).
Težava pri starejših uporabnicah je digitalna nepismenost in posledično onemogočen dostop do storitev. Zaznavamo nizek finančni dohodek za mesečno preživljanje in visoki stroški življenja. Ne razpolagajo z informacijami nove tehnologije, je ne znajo uporabljati in jim tudi finančno niso dostopne (nimajo pametnih telefonov, ne morejo plačati e-računov/banka.net, nezmožnost plačevanja parkirnine na posameznih delih, ne znajo/morejo si urediti aktiviranja e-napotnic, prilagodljivost parkomatov neveščim uporabnikom v mestu). Prisotna je tudi funkcionalna nepismenost, kar vodi do dodatnih stisk, težav, tesnob in posledično nezmožnost uveljavljenja pravic. Ob namestitvah otrok v naš program je zaznan problem prekomerne rabe digitalne tehnologije, pretirana prisotnost na socialnih omrežjih brez nadzora staršev. Zaznavamo visoko apatijo pri mladostnikih – opuščanje šolskih obveznosti, izguba interesa za druge prostočasne aktivnosti,…kar posledično zahteva prilagojeno strokovno obravnavo z vključitvijo zunanjih institucij in strokovnjakov.
Ob namestitvi se z uporabnico sklene pogodba o bivanju za 1 mesec, ki se na podlagi njene aktivne vključenosti v program in pripravljenosti za spremembe kasneje podaljšuje vsake tri mesece in lahko traja največ eno leto.
Trajanje bivanja v Varni hiši  je odvisno od vsake uporabnice posebej in kompleksnosti njene problemske situacije.”

Adventni čas naj ne bo le čakanje na praznike, ampak tudi priložnost, da naredimo nekaj dobrega za druge in se povežemo kot skupnost. Zato lahko pomagate Varni hiši Maribor. Donacijo lahko nakažete na TRR Varne hiše Maribor: SI56 01100-6001619147 UJP SLOVENSKA BISTRICA.

Kako se kažejo posledice nasilja?

Kako vaša varna hiša pomaga žrtvam nasilja v družini? Kakšne storitve ponujate žrtvam, ko pridejo k vam po pomoč? Kako se prilagajate posebnim potrebam žrtev, vključno z otroki?

“Ogroženim ženskam nudimo različne oblike pomoči. Varno začasno bivanje in pomoč pri organizaciji vsakodnevnega življenja, individualno svetovanje in psihosocialno pomoč,  pomoč pri urejanju različnih pravic, zagovorništvo/spremstvo ogroženih žensk in njihovih otrok v postopkih pred drugimi ustanovami. Nadalje, pomoč otrokom pri težavah, povezanih z odraščanjem ali težavah v odnosih z drugimi, vključitev v podporno skupino varne hiše, delo v skupinah, ki poteka v obliki igralnih ustvarjalnih interesnih aktivnosti s poudarkom na socialnih igrah, telefonsko svetovanje ogroženim – anonimno in zaupno. Sledi integracija v novo okolje, urejanje pravnih in drugih administrativnih zadev (sestava vlog, prošenj, pritožb, dopolnitve vlog, zahtev, predlogov, prošnje za zaposlitev, prešolanje otrok, ureditev vrtca in šole, stanovanja…), vzpostavitev finančnih virov, sodelovanje z drugimi institucijami, urejanje statusnih vprašanj tujk, svetovanje po odhodu iz varne hiše ter javno in preventivno delovanje v skupnosti proti normalizaciji nasilja in kršitvam človekovih pravic.

Strokovno delo sproti prilagajamo potrebam uporabnic in kompleksnosti njene problemske situacije. Namen svetovalnega dela je reaktiviranje in krepitev njihovih potencialov in opogumljanje za opuščanje tistih vedenjskih vzorcev, ki so žensko zadrževali v vlogi žrtve. Naše delo vključuje predstavljaje opcij oziroma drugačnih možnih izbir. Ženski dajemo možnost, da prepozna in ovrednoti svojo izkušnjo nasilja, predela občutke strahu, sramu, krivde, spreminja svoj način razmišljanja o sebi kot žrtvi in se zavestno odloča, kako naprej. Je popolnoma avtonomna pri sprejemanju svojih odločitev. Pomagamo ji na njeni poti osamosvajanja, da si uredi mirno življenje brez nasilja. Nudimo ji zagovorniško pomoč pri reševanju različnih statusnih vprašanj, pomagamo pri sestavi različnih listin, prošenj vlog, predlogov,…urejanju neprofitnega stanovanja in tržnega stanovanja, pomoč pri iskanju zaposlitve -pisanja prošenj za delo, življenjepisov, sodelujemo z različnimi institucijami (ZRSZ, odvetniške pisarne, šole, vrtci, ZD, Policijo,..).
Prav tako nudimo strokovno pomoč otrokom, žrtvam nasilja, ki so se skupaj z mamami umaknili v Varno hišo (psihosocialna podpora, spremstvo v postopki pred drugimi ustanovami, pomoč pri težavah povezanih z odraščanjem ali težavah v odnosih z drugimi, svetovanje, integracija v novo okolje, vodenje različnih skupinskih aktivnosti z otroki; delo v skupinah, ki poteka v obliki igralnih, ustvarjalnih, interesnih aktivnosti s poudarkom na socialnih igrah).
Vsak otrok, ki je prisoten ob nasilju v družini, je žrtev nasilja, četudi ni neposredno deležen katere od prej naštetih oblik nasilja.
Posledice nasilja se pogosto kažejo na celotnem psihofizičnem razvoju otroka. Velikokrat so otroci prestrašeni, jezni, zadržani, podredljivi, anksiozni, izolirani, osamljeni, dostikrat imajo težave v šoli in z vrstniki in tudi na drugih področjih. Imajo slabo samopodobo. Prisotne so lahko nočne more in tudi samopoškodovanja. Lahko prevzamejo tudi agresivni vzorec in se poistovetijo z agresorjem … Je pa vedno odvisno od tega, za katero obliko nasilja gre in časa trajanja nasilja. Če se jim ne pomaga, je velika verjetnost, da se bodo posledice odražale tudi v odrasli dobi.”

Delavnice v Varni hiši

Kako se spoprijemate z izzivi, s katerimi se soočajo žrtve nasilja?

“Strokovno delo je prilagojeno vsaki uporabnici posebej, njeni problemski situaciji, njihovimi zmožnostmi prepoznavanja in dojemanja v situaciji, v kateri so se znašle. Kompleksnost njihovih težav in izzivi, s katerimi se mi soočamo pri svojem delu, so razvidni iz zapisa na drugo vprašanje. Izhajamo izključno iz potreb vsake uporabnice posebej in iz njenega doživljanja problemske situacije.”

Sodelovanje s številnimi organizacijami

Kako vaša Varna hiša sodeluje z lokalno skupnostjo pri preprečevanju nasilja v družini?

“V okviru svojega delovanja se kontinuirano povezujemo in sodelujemo z drugimi organizacijami in strokovnjaki v lokalnem in širšem okolju. Skozi skupne aktivnosti vseskozi informiramo, obveščamo, ozaveščamo in promoviramo program ter delujemo preventivno, skozi predavanja, dogodke za različne javnosti, ki jih informiramo o nasilju v družini, preprečevanju nasilja v družini, ter o možnih oblikah pomoči za žrtve nasilja kot tudi širše.”

Kako financirate dejavnosti varne hiše in kako se soočate z izzivi v zvezi s financami?

“Program Varne hiše Maribor financira Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter Mestna občina Maribor in posamezne občine Podravske regije na podlagi razpisov. Zaradi omejenih finančnih zmožnosti sodelujemo tudi z različnimi donatorji. To so posamezniki, podjetja, humanitarne organizacije, razne družbe, ki so pripravljeni prisluhniti potrebam uporabnikov in jim zagotoviti različne dobrine po svojih zmožnostih.”

Kako vaša varna hiša ponuja dolgoročno podporo žrtvam, ki so že zapustile Varno hišo? Kako se ukvarjate z rehabilitacijo in ponovno vključitvijo žrtev v družbo?

“Žrtvam nasilja nudimo pomoč tudi po odhodu iz Varne hiše (psihosocialno podporo, zagovorniško pomoč, individualno svetovanje, sodelovanje s CSD-ji, Policijo, ODT, Sodišča, priprava dokumentacije in poročil na podlagi zaprosil različnih institucij, Javni medobčinski stanovanjski sklad, Republiški stanovanjski sklad ), v kolikor to potrebujejo, saj nekateri postopki, ki jih ženske sprožijo od prihodu v času bivanja v varni hiši še niso končani.
Seznanjene so tudi z drugimi oblikami pomoči različnih institucij, kamor se lahko vključijo v nadaljnjo obravnavo. Nekatere uporabnice ostajajo že leta z nami v kontaktu; poročajo nam o aktualnih zadevah (spremenjenem načinu življenja brez nasilja), potrebujejo podporo, informiranje, svetovanje, pomoč pri izpolnjevanju različnih obrazcev, vlog, sestavi prošenj za delo, itd…”