SLO CRO Poslovni klub slovenskih in hrvaških gospodarstvenikov je neprofitno društvo, ki že 19 let utrjuje in spodbuja gospodarske odnose med Slovenijo in Hrvaško, tako da povezuje slovenske podjetnike na Hrvaškem in hrvaške v Sloveniji. Govorili smo s predsednikom kluba Sašo Muminovićem, ki je tudi član uprave družbe AquafilSLO v Sloveniji in predsednik uprave družbe AquafilCRO na Hrvaškem.
Pogovarjali smo se o odnosih med državama, regionalnem povezovanju v turizmu, njihovi vlogi pri raziskavi potresa v Petrinji ter tudi o pobudah kluba v času epidemije.
So se odnosi med Hrvaško in Slovenijo v zadnjem letu spremenili? Kaj za odnose pomeni predsedovanje Slovenije Svetu EU?
Po naših podatkih so se meddržavni odnosi v zadnjem letu še utrdili. V času pandemije je postalo jasno, kako je bližina trgov pomembna za gospodarstvo. Vemo tudi, da je diplomatska komunikacija med državama v času vračanja slovenskih in hrvaških državljanov v domovino potekala na najvišji ravni.
Nobena skrivnost ni, da si Hrvaška želi priključitve v šengensko območje.
Prejšnje leto je zaznamovala epidemija. Kako je vplivala na delovanje kluba?
Mreženje, osebni stik in srečevanja v živo so v poslovnem svetu izjemno pomembni. Epidemija pa je popolnoma ustavila konferenčno dejavnost. Dejavnosti smo zato tudi v SLO CRO Poslovnem klubu preselili na splet, vendar so srečanja prek spletnih platform, žal, neprimerljiva z dogodki v živo.
Kako ste v tem času pomagali svojim članom?
V sodelovanju s člani smo organizirali spletne dogodke, ki so ponujali aktualne informacije o finančnih podporah ob zaprtju dejavnosti in o razpisih na tem področju. Obveščali smo o najnovejših ukrepih in pogojih za prehod slovensko-hrvaških mejnih prehodov. Skupaj z Gospodarsko zbornico Dolenjske in Bele krajine smo pozvali Štab civilne zaščite Republike Hrvaške o odprtju mejnih prehodov za delovne migrante iz Hrvaške in bili pri tem tudi uspešni. Pozvali smo ministrstvo za zunanje zadeve, naj poslovne razloge umesti med izjeme za prehajanje mej. Republika Hrvaška je to namreč zelo hitro storila. Bili smo soorganizatorji dveh izjemno odmevnih mednarodnih spletnih konferenc o turizmu Smart Tourism 5.0, ki se je je v času prenosa udeležilo več kot tisoč udeležencev.
Ali opažate kakšen napredek pri povezovanju držav na področju turizma? Kako si pomagata v poletni sezoni?
Menim, da sta Slovenija in Hrvaška turistično precej soodvisni. Na hrvaški obali je več kot sto tisoč nepremičnin v slovenski lasti. Verjamem, da so lansko sezono, tako v Sloveniji kot na Hrvaškem, rešili večinoma slovenski turisti, ki so jadransko obalo izbrali za svojo poletno destinacijo prav zaradi bližine.
SLO CRO Poslovni klub je že nekaj let soorganizator konference o razvoju turizma v regiji. Na konferenci sodelujejo lastniki agencij, hotelov, trženjski strokovnjaki, predstavniki različnih medijev, vodje turističnih organizacij, hotelskih verig in ministri iz vseh držav regije.
Primeri dobre prakse o izboljšanju kontinentalnega in celoletnega turizma prihajajo prav iz Slovenije, na kar smo lahko zelo ponosni. Več bi bilo treba narediti na področju regionalnega povezovanja turizma. Slovenija in Hrvaška sta na svetovni ravni butični turistični destinaciji!
Čeprav se mogoče ne zdi na prvi pogled, naše izkušnje kažejo, da je tudi meddržavno sodelovanje institucij, pa tudi ljudi, zelo dobro. Spomnite se samo izjemne pomoči slovenskih državljanov in podjetij ob potresu v Petrinji. Skupaj smo močnejši.
Kakšna je vloga poslovnega kluba pri projektu LiDAR, mednarodnem sodelovanju pri raziskavi potresa v Petrinji?
SLO CRO Poslovni klub je s podporo Javne agencije Spirit sofinanciral ta projekt.
Ime je okrajšava za skeniranje oziroma svetlobno snemanje s posebnimi skenerji, ki do podrobnosti zaznavajo spremembe na zemeljski površini. V Sloveniji sistem že leta uporabljajo za preverjanje geoloških sprememb površja. Geološki zavod Slovenije se je zato takoj po potresu v Petrinji pridružil mednarodni raziskavi potresnega vira na tej lokaciji. Raziskave imajo visoko znanstveno vrednost, ne nazadnje pa nas rezultati zanimajo tudi zato, ker bližnji potresni viri na Hrvaškem neposredno vplivajo na potresno nevarnost v Sloveniji. Petrinjski potresni vir je vključen v nov model potresne nevarnosti Slovenije, ki bo izšel letos.
Rezultat raziskave je tudi v gospodarskem interesu. Sistem LiDAR omogoča natančno preverjanje lokacij za varno gradnjo objektov. Strokovnjaki z Geološkega zavoda Slovenije in Hrvaškega geološkega inštituta so bili jasni – primerna gradbena lokacija, torej trdna tla in protipotresna gradnja, je edini odgovor na potresno varnost.
