You'll never walk alone je skladba iz ameriškega muzikala Vrtiljak, ki je bil prvič uprizorjen leta 1945. Glasbo je napisal Richard Charles Rodgers, ameriški skladatelj, ki je pisal predvsem glasbo za muzikale, bil pa je prvi, ki je bil nagrajen z vsemi petimi najpomembnejšimi ameriškimi nagradami s področja popularne umetnosti, torej s televizijsko nagrado emmy, z grammyjem za glasbo, oskarjem za filmski prispevek in z nagrado tony, ki se podeljuje za gledališke dosežke, obenem pa je dobil tudi Pulitzerjevo nagrado. Tako muzikal Vrtiljak kot Rodgersovo delo Oklahoma sta doživela tudi filmsko upodobitev, ki se jo je dalo videti tudi po jugoslovanskih televizijah oziroma v kinodvoranah. A filmske različice klasičnih ameriških muzikalov v naših krajih niso bile nikdar pretirano dobro sprejete, tudi sloves skladbe You'll never walk alone je do nas segel šele s posredovanjem nogometa, pa še to šele v osemdesetih oziroma konec sedemdesetih let, čeprav ima skladba pestro zgodovino. Do Gerry and The Pacemakers so jo izvedli in posneli številni. Že leta 1945 jo je v svoj repertoar nemudoma uvrstil Frank Sinatra, izvajali so Judy Garland, Gene Vincent, prav tako Nina Simone, leto pred Liverpoolčani pa je z njo poskusila ameriška igralka in pevka Doris Day.
Drugi korak
Gerry and The Pacemakers so bili vrstniki, someščani in prvi rivali zasedbe The Beatles, ki so v Liverpoolu igrali na podobnih prizoriščih, imeli pa so tudi istega menedžerja in glasbenega producenta, torej Briana Epsteina in Georgea Martina. Ob The Beatles veljajo za najznačilnejše predstavnike mersey beata, torej liverpoolskega zvoka, čeravno je šlo sprva za ime glasbenega časopisa Mersey beat, ki je pokrival pestro liverpoolsko glasbeno sceno. V tistem času je v pristaniškem Liverpoolu, kjer je bil zavoljo mornarjev zagotovljen redni dotok sveže glasbe iz ZDA, namreč delovalo več kot 300 beat zasedb in po naboru omenjenega časopisa so bili leta 1962 v mestu najbolj priljubljeni The Beatles, na drugem mestu pa Gerry and The Pacemakers. A slednjim je prej uspel veliki hit oziroma skladba, ki je zasedla vrh angleške lestvice. To je bila How do you do it?, ki so jo na pobudo producenta Georgea Martina, ki je vanjo izrazito verjel, obenem pa je manično iskal skladbo, ki bo končno hit, 4. septembra 1962 najprej posneli The Beatles. Mišljena je bila kot ena od skladb za njihovo prvo malo ploščo, na kateri je bila nosilna skladba Love me do, vendar pa avtor skladbe, prav tako Anglež Mitch Murray, ni hotel pristati, da bi bila How do you do it? zgolj B-skladba plošče. Obenem tudi The Beatles ni bilo všeč, kako je zvenela, oziroma so kot drugo skladbo na prvo malo ploščo raje uvrstili avtorsko skladbo P. S. I love you.
A Martin je v skladbo verjel še naprej in jo posnel še s Pacemakersi in v Angliji je doživela uspeh. Njihov drugi korak je bila You'll never walk alone, ki so jo posneli julija 1963, oktobra istega leta pa je izšla na mali plošči, kjer je bila tudi skladba It's alright, ki pa je bila njihova avtorska. A You'll never walk alone, pesem o tem, da človek ni nikdar sam, če v srcu nosi upanje, navijaška pesem Liverpoola ni postala po naključju. Na primer tako, da bi jo navijači najprej brundali na piknikih ali pubih, šele potem pa bi se preselila na tribune oziroma klubsko ozvočenje. Šlo je za projekt, glede katerega je v samem začetku obstajalo strinjanje na obeh straneh. Tako pri vodstvu kluba kot pri zasedbi Gerry and The Pacemakers. Že v času poletnih priprav nogometne ekipe Liverpoola leta 1963 je vodja ansambla Gerry Marsden skladbo promoviral znotraj kluba, prvi privrženec skladbe pa je postal Bill Shankly, menedžer ekipe.
Del rituala
Shankly je menedžerski položaj pri Liverpoolu prevzel decembra 1959, ko je bil Liverpool že peto leto v drugi angleški ligi, čeprav je bil pred tem tudi petkrat angleški državni prvak, zadnjič v sezoni 1946/47. Zadal si je cilj, da Liverpool postane najboljši klub v Angliji. Najprej je uvedel nove metode dela. Pod njegovim vodstvom je ekipa postala kondicijsko najbolj pripravljeno moštvo v Angliji, prav tako pa je upravo prepričal v nakup boljših igralcev, s katerimi se mu je v sezoni 1961/62 uspelo ponovno uvrstiti v prvo angleško nogometno ligo. V naslednji sezoni so bili najprej osmi, nato pa so v sezoni 1963/64 po 17 letih abstinence vnovič postali angleški prvaki.
You'll never walk alone je bila torej uvod v šampionsko sezono in del rituala, ki je v Liverpool vnovič prinesel naslov nogometnega državnega prvaka. In obratno. Skladba se je uveljavila z nogometnimi uspehi domače ekipe, pri čemer se je sočasno dogajalo tudi globalno uveljavljanje Liverpoola kot mesta, iz katerega so izšli The Beatles, glasbena skupina, ki je poleti 1963 posnela skladbo She loves you (yeah, yeah) – kar je njihov prvi vseevropski hit, ki je zanetil beatlomanijo –, v začetku leta 1964 pa prodrla tudi v ZDA oziroma osvojila svet.
Za marsikoga je najboljša skladba zasedbe Gerry and The Pacemakers njihovo avtorsko delo Ferry cross the Mersey iz leta 1964, a You'll never walk alone je skladba, na kateri so »jahali« tako oni kot nogometni Liverpool. Za kako složen projekt je šlo od samega začetka, pa priča, da je leta 1964, ko je zasedba v ZDA gostovala v televizijski oddaji Eda Sullivana, za to priložnost čez lužo poletela kompletna postava Liverpoola s Shanklyjem vred. Med nastopom so sedeli v dvorani, Sullivan pa jih je tudi predstavil. Shankley, menedžerski tvorec liverpoolske športne blagovne znamke je Marsdnu ob tisti priložnosti dejal: »Gerry, sin moj. Dal sem ti nogometno ekipo, ti pa si nam dal pesem.« Zato uradna pesem nogometnega kluba Liverpool ni nobena izmed skladb The Beatles, ampak skladba njim glasbeno podrejene zasedbe, ki pa je delovala bolj lokalno.
