Nemčija v velikih težavah

Za nemško gospodarstvo se v zadnjem času po več kot dveh desetletjih vrača izraz ''evropski bolnik''. Po ocenah svetovnega denarnega sklada bo prav nemško edino večje razvito gospodarstvo, ki se bo letos skrčilo.

Nemčiji gre trenutno slabo, ni pa še čas za vsesplošen preplah, pravi profesor Andreas Peichl, vodja Centra za makroekonomijo in analize pri Inštitutu za ekonomske raziskave Ifo. Trenutno res imajo velike težave, gospodarstvo ne raste, kot bi si želeli, vendar bo to po njegovo bolj kratkoročno, kot je bilo v preteklosti. Za naslednje leto že napovedujejo 1,1-odstotno gospodarsko rast, znižanje inflacije in obrestnih mer.

Največja težava za industrijo je trenutno pomanjkanje kvalificirane in nekvalificirane delovne sile, pojasnjuje. Lani je Nemčiji manjkalo 355 tisoč delavcev. Zato industrija ne more proizvesti toliko, kot bi želela. Ob tem pa se je poslovni cikel ohladil po vsem svetu. Nemčija pa je velika izvoznica, povpraševanje upada po vsem svetu, to poganja inflacijo in visoke obrestne mere.

Nemčija je bila zelo odvisna od poceni ruskega plina, ki ga zdaj nadomešča z dražjimi energenti, kar viša stroške industriji. V primerjavi z letom 2020 je bila lani cena energije za industrijo višja kar za 155 odstotkov. Po navedbah časnika Der Spiegel bi lahko Nemčija zaradi odhoda podjetij izgubila 120 milijard evrov in 1,3 milijona delovnih mest, če vlada ne bo storila nič za zmanjšanje cene energije.

Nadaljuje se tudi kriza v nemškem gradbeništvu, saj se odpovedi projektov povečujejo. Avgusta je o odpovedanih projektih poročalo 20,7 odstotka podjetij, mesec pred tem pa 18,9 odstotka. Zaradi hitre rasti stroškov gradnje in visokih obrestnih mer namreč številni projekti, ki so bili v začetku lanskega leta še vedno dobičkonosni, zdaj niso več izvedljivi. Dodatno zavoro gradbenim podjetjem predstavljajo nižje subvencije zaradi strožjih energetskih zakonodajnih predpisov. Medtem ko imajo nekatera podjetja še vedno polne knjige naročil, jih je kar 44,2 odstotka poročalo o pomanjkanju.

Na zastoj v gospodarski rasti vplivajo in še bodo vplivale tudi strukturne reforme, ki pa so nujne, transformacija energetsko intenzivnih panog, vlaganje v in posodobitev infrastrukture, nujne nove investicije, pospešena digitalizacija in debirokratizacija. Da nemško gospodarstvo povsem ne iztiri skrbi domača potrošnja, ki je še vedno visoka.

Težave, ki pestijo nemško gospodarstvo, pa se že močno kažejo tudi v vsakodnevnem življenju. Inflacija ne popušča, stroški naraščajo, ljudje živijo vse težje. Inflacija je bila v prvi polovici leta kar 7,4-odstotna.

Povprečna bruto plača v Nemčiji je okoli 4400 evrov 

Povprečna bruto plača v Nemčiji je okoli 4400 evrov na mesec, a so razlike ogromne, veliko ljudi prejema bistveno manj. V Münchnu velja za solidno plačo vse od 4200 bruto na mesec navzgor. 5000 evrov bruto in več velja za dobro plačo. Nominalno so se plače v Nemčiji v prvi polovici leta sicer v povprečju zvišale za 5,6 odstotka, a je učinke izničila inflacija.

Povprečna cena najema stanovanja v Münchnu je 1400 evrov na mesec, kar je 200 evrov več od nemškega povprečja. Za manjše dvosobno je treba odšteti od 800 do 1200 evrov.

In tudi nemške pokojnine niso več zagotovilo za brezskrbno življenje, na zahodu Nemčije znašajo povprečno 1400 evrov, na vzhodu 1100. Že zdaj je v Nemčiji 21 milijonov upokojencev, leta 2050 pa naj bi bilo že 64 upokojencev na vsakih 100 ljudi, starih od 20 do 64 let.

Pretresi v gospodarstvu, četudi kratkoročni, in potreba po temeljitih reformah povzročajo napetosti tako med prebivalci kot v politiki, Nemčija nenadoma izgublja svojo samozavest, pravi urednik politične redakcije časnika Sueddeutsche Zeitung Stefan Kornelius.

Nemčija pod Angelo Merkel, ki je uspešno krmarila med velikimi evropskimi in svetovnimi krizami, ni izvedla nekaterih nujnih reform v svoji državi. Prav tako je ljudem dajala vtis, da je vse v redu, da vrsto kriz, ki so pretresale Evropo in svet, drži stran od Nemčije. In zato niso pravočasno doumeli, da se morajo spremeniti, prilagoditi tudi sami in njihovo gospodarstvo. Vlada pod vodstvom Olafa Scholza pa zdaj deluje manj odločno, znova se vzpenja tudi desni populizem.

Vlada mora nujno najti pametno ravnotežje med ekološkimi in okoljskimi reformami na eni strani in ohranjanjem zdravega dela industrije na drugi strani. Vlada ne sme pretiravati z ekološkimi zahtevami in pritiski na industrijo, je prepričan Stefan Kornelius.

Razmere v Nemčiji so še kako pomembne tudi za Slovenijo, saj je naše gospodarstvo tradicionalno močno navezano na nemško. Če povpraševanje v Nemčiji pade recimo za 10 odstotkov, lahko pri nas upade celo za 40 ali 50 odstotkov.