Turistični boni po vzoru covidnih za poplavljena območja niso na mizi

Posledice poplav so pričakovano prinesle določen izpad prometa zlasti v drugem tednu avgusta, pravi direktor Turistično-gostinske zbornice Fedja Pobegajlo. "Nekatera podjetja so bila neposredno prizadeta, zlasti na območjih Savinjske doline, Kamnika, Koroške. Druga niso bila prizadeta, ampak ni bil mogoč dostop, denimo Logarska dolina. Praktično povsod v turizmu pa je prišlo do zastanka pri rezervacijah ali prestavitvah, zato ker so bili gostje, zlasti tuji, previdni, in so spremljali novice, kaj se dogaja v Sloveniji," pojasnjuje.

"Lahko pošteno povem, da nas je skrbelo, kaj se bo dogajalo z avgustom, saj je to osrednji turistični mesec," je priznal v pogovoru za našo spletno stran. Ampak podatki statističnega urada so prinesli nekoliko olajšanja. Kljub nekoliko nižjim avgustovskim rezultatom, upadu domačih gostov in vremenskim ujmam smo v Sloveniji v tej poletni sezoni zabeležili le 2,5 odstotka manjše število prenočitev v primerjavi s številom prenočitev v rekordni lanski poletni sezoni, ko smo število prenočitev v primerjavi z letom 2019 presegli kar za 7,7 odstotka. Pozitivni so tudi rezultati prvih osmih mesecev letošnjega leta.

"Sicer je nekoliko zaostanka za lanskim avgustom, ampak na nivoju osemmesečja, torej od januarja do vključno avgusta, je pa letos še vseeno bolje kot lani, tudi bolje od leta 2019. Okrevanje slovenskega turizma po covidnem obdobju je očitno za nami, lahko se še bolj posvečamo vsebinskim temam, kot so nadaljevanje in poglabljanje trajnostnega razvoja turizma," podatke Sursa komentira Pobegajlo.

Izplačila avansov ocenjene škode v prihodnjih dneh

Tudi rezervacije za september in oktober po informacijah članov omenjene zbornice kažejo relativno dobro, dodaja. "Tako da, če govorimo o prihodkih slovenskega turizma, poplave niso imele tako katastrofalnih posledic. Seveda pa je za določena podjetja zelo hudo, denimo nekateri kampi sploh še niso pričeli obratovati in letos tudi ne bodo, saj je treba sanirati škodo, ki je bila res ogromna. Smo si tudi šli ogledat in je praktično res vse odneslo," zmajuje z glavo. "Za ta podjetja je bilo res težko in smo veseli, da je država hitro priskočila na pomoč in verjamemo, da bodo tudi vsi postopki in izplačila, ki so zagotovljena, sledili v najkrajšem času," pove.

Minister za gospodarski razvoj, turizem in šport Matjaž Han je že podpisal odločbe za izplačilo 10 odstotkov predplačil ocenjene škode za podjetja, ki so izrazila potrebo po predplačilih. Ta naj bi bila izplačana predvidoma v prihodnjih dneh.

Turističnih bonov ni na mizi, stavijo na drugačne oblike pomoči

Ko smo se v preteklih tednih pogovarjali z gostinsko-turističnimi delavci s prizadetih območij, so nekateri izrazili željo, da bi jim država pomagala tudi po vzoru covidnih turističnih bonov. Da so o tem govorili tudi na ministrstvu, je za 24ur.com potrdil Han.

"Ampak v tem trenutku je to bolj na stranskem tiru. Mi ne moremo dati bonov samo za poplavljena območja, sem pa za to, da se bo najbolj prizadetim območjem pomagalo na drugačen način. Predvsem v fazi, ko bomo sprejemali Zakon o obnovi, da bi imeli turistični objekti, ki so bili poškodovani v poplavah, denimo prednost pri razpisih, ki jih bomo imeli. To se mi zdi ključno, da bomo te poškodovane objekte čim prej zagnali," je razmišljal.

Pravi, da je skoraj vsak dan na terenu. "Država mora na teh področjih najprej ustvariti infrastrukturo. Brez infrastrukture imamo lahko najlepši grad na nekem območju, ampak če turist ne bo prišel zraven, bo to problem," je ponazoril. Kot je napovedal, namerava pred zakonom o obnovi preko turistično-gospodarske zbornice, obrtne zbornice, gospodarske zbornice, sklicati vse delavce v turizmu s teh območij, da bi tudi oni pomagali pri razmišljanju, kateri ukrepi bi bili tisti, ki bi pripomogli k temu, da bi čim prej prišli nazaj na zeleno vejo.

Čeprav se je voda že umaknila, so se odpovedi nadaljevale

Novinarska konferenca ob svetovnem dnevu turizma, na kateri so pristojni potegnili črto pod prvih osem mesecev letošnjega leta in pogledali v prihodnost, se je odvijala prav na enem izmed takih območij, v Kamniku. Občino so poplave močno prizadele, in to prav v poletni sezoni, ki je njihov paradni konj. Ne samo, da je voda zalila številne objekte, ampak je odrezala tudi dostop do Velike planine, doline Kamniške Bistrice, uničila kampe. Sanacija bo trajala še dolgo časa, levi in desni breg Kamniške Bistrice začasno povezuje pontonski most. Ampak tudi ko se je voda umaknila, turizem še ni zadihal.

Kot nam je pojasnila podžupanja Romana Učakar, so morali letos odpovedati znameniti večdnevni festival Kamfest, KUL petke, pa tudi septembrske Dneve narodnih noš. Denar, namenjen za to, je bilo treba prekanalizirati v sanacijske namene. Tridnevni festival narodnih noš denimo vsako leto obišče na tisoče tudi, znani britanski časnik ga je uvrstil med 20 najboljših tradicionalnih festivalov v Evropi. Udeležba je mednarodna in prav na take dogodke stavijo tudi manjši lokalni ponudniki v središču mesta, ki pa so zdaj ostali brez znatnega števila strank.

Pomagati jim skušajo z lokalnimi turističnimi produkti, ki jih izvajajo vse leto, eden izmed njih je denimo Pot piva, ki si je prislužila oznako SUE – Slovenia Unique Experience, ki označuje edinstvena 5-zvezdična doživetja. Gre za športno-kulinarično pot med kar štirimi mikro pivovarji Kamnika. Kamniku pravijo tudi kraj z največ pivovarnami (Maister, Mali Grad, Barut, Menin'c) na prebivalca na svetu, je pojasnila vodnica Ksenija Mravlja.

Krepiti odpornost panoge

Avgustovske hude poplave so ponoven opomin, da mora panoga na eni strani nadaljevati odločno zmanjševanje svojih negativnih vplivov na podnebje in naravo, na drugi strani pa krepiti odpornost, pravijo pri Slovenski turistični organizaciji (STO).

Panogo želijo pri teh prizadevanjih podpreti z vzpostavitvijo nacionalnega informacijskega središča, ki ga postavljajo s sredstvi Načrta za okrevanje in odpornost, zaživelo pa naj bi do konca leta 2025. Cilj je, da bi z ustreznimi podatki, primerjavami in kazalniki, turističnim deležnikom v Sloveniji na vseh ravneh zagotovili podporo za razvojno in poslovno odločanje, merjenje učinkov turizma ter učinkovitejše usmerjanje turističnih tokov, pojasnjujejo.

Julij rekorden, Italijanov in Avstrijcev še ni v celoti nazaj

Po podatkih Statističnega urada RS smo julija letos v Sloveniji zabeležili rekorden turistični obisk, ki je bil za skoraj desetino boljši kot lanski. Avgust je postregel z nekoliko nižjimi rezultati. Slovenijo je obiskalo milijon turistov, ki so ustvarili skoraj 2,9 milijona prenočitev. To je bilo za dva odstotka manj kot v istem mesecu leta 2019 in za šest odstotkov manj kot lani, ko je bilo največ prenočitev do zdaj. Kot pravijo na STO-ju, smo z letošnjo poletno sezono v celoti lahko zadovoljni: kljub upadu domačih gostov in vremenskim ujmam je bilo zabeleženih le 2,5 odstotka manjše število prenočitev v primerjavi s številom prenočitev v rekordni lanski poletni sezoni, ko je bilo število prenočitev v primerjavi z letom 2019 preseženo kar za 7,7 odstotka. 

Pozitivni so tudi rezultati prvih osmih mesecev letošnjega leta. V tem obdobju so našteli nekaj več kot 12 milijonov prenočitev turistov, kar je tri odstotke več kot v enakem obdobju leta 2022 in tri odstotke več kot v letu 2019. Domači turisti so ustvarili nekaj več kot 3,2 milijona prenočitev, tuji pa skoraj 8,8 milijona. Domačih je bilo 23 odstotkov manj, tujih pa 17 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Na raven iz leta 2019 se v prvih osmih mesecih tega leta še niso vrnile prenočitve italijanskih (–14 odstotkov) in avstrijskih (–3 odstotke) turistov, največji porast prenočitev v primerjavi z enakim obdobjem leta 2019 je zabeležen s trgov Nemčije, Češke, Francije in Poljske (okrog 30 odstotkov).

Za celotno leto 2023 na STO-ju pričakujejo okoli petodstotno rast števila prihodov in petodstotno rast števila prenočitev v primerjavi s preteklim letom.