Četrti val bo, vprašanje je le, kdaj nas bo dosegel
Nove mutacije: Pred virusom že zdaleč nismo varni, svari stroka. Izkušnje nakazujejo prevlado delta različice konec avgusta oziroma v začetku septembra.
Odpri galerijo
Podcenjevanje nevarnosti virusa zaradi relativnega miru in zatišja, se nam jeseni lahko maščuje, opozarjajo zdravstveni strokovnjaki. FOTO: Jure Eržen/Delo
Janez Poklukar, minister za zdravje, ne dvomi, da prihaja četrti val, vprašanje je le, kdaj nas bo dosegel. Zdaj nam grozi različica delta, a se do jeseni lahko pojavi še kakšna nova. Večina ljudi se vede, kot da virusa nikoli ne bi bilo, to pomeni, da mu dajejo zelo dobro priložnost za širjenje, krute posledice pa bomo spoznali jeseni, opozarjajo strokovnjaki.
»Zdaj imamo mir, zatišje. Zadeva je podobna kot lani, ko še nismo imeli cepiv, zato sedanje stanje ni zgolj posledica učinkov cepljenja, ampak je tudi kombinacija vsega, ukrepov, toplejšega zraka in podobno,« pravi dr. Borut Štrukelj z ljubljanske fakultete za farmacijo, ki meni enako kot minister, da pred virusom še zdaleč nismo varni. Število prebolelih in cepljenih, pravi, je prenizko, da bi bili zaščiteni. Majhno upanje vidi v tem, da bi po hudem vročinskem obdobju virus izginil, a v Lizboni je zdaj zelo vroče, pa virus sars-cov-2 še kar živi, zato je težko karkoli napovedati, sproti se učimo, pravi Štrukelj.
Dodal je, da je različica delta zelo agresivna. V praksi se je namreč izkazalo, da pogosteje okuži mladostnike, ki praviloma še niso bili cepljeni in proti virusu niso zaščiteni. »Mladi se sprašujejo, zakaj bi se cepili, če se večina od njih okuži asimptomatsko, cepijo se le, da bi potovali. Iz tega konteksta je kar grozljivo, kar se nam lahko zgodi jeseni,« je dejal Štrukelj. »Precepljenost ne bo dovolj visoka, različica delta ne bo edina, sledile bodo druge mutacije. Te so lahko številne: pri RNK enovijačnih virusih jih je lahko na ključnem proteinu od 40 do 50 na leto, če je le dovolj recipientov, torej ljudi.«
Na spike protein virusa lahko deluje več različnih protiteles, a prej ali slej virus lahko uide večini, je opozoril Štrukelj. »Z vsako mutacijo nekaj protiteles odpade, zdaj nas jih morda ščiti le še osem, pozneje nas jih bo samo še šest.« Po profesorjevem mnenju je zato zdaj odvisno od nas, ali bomo virus pomagali ustavljati s cepljenjem, pri čemer bo treba vse nove mutacije čim prej vnesti v nove različice cepiva in se še enkrat cepiti.
»Cepivi Moderne in Pfizerja kar dobro varujeta pred različico delta, slabša je proti njej učinkovitost preostalih cepiv, a še vedno dovolj dobra, da virus ne bi smel napredovati,« je pojasnil. »Cepivo, ki pokriva angleško in brazilsko, ima Pfizer že narejeno in se lahko sprosti sedem tednov po tem, ko ga odobri evropska komisija,« je sklenil Štrukelj.
Zadnji epidemični vrh, ki ga zdaj končujemo, je bil posledica vdora angleške različice virusa. Ta je zdaj še prevladujoča v državah članicah EU in tudi v Sloveniji, a jo utegne kmalu zamenjati delta, ki so jo prvič odkrili v Indiji, navaja Milan Krek, direktor Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Do preteklega četrtka je bilo v Sloveniji odkritih 18 primerov, a se utegne to hitro spremeniti. Tudi angleško različico, zdaj imenovano alfa, smo po novem letu komaj našli, pa je zdaj že prevladujoča.
Krek v analizi za Portal Plus ugotavlja, da se nobena država članica EU, s Slovenijo vred, ne bo mogla izogniti vdoru indijske različice. Ta bo kmalu izpodrinila angleško, ki je bila do 70 odstotkov bolj kužna kot naša prvotna jesenska. »Podatki do 21. junija 2021 kažejo, je bila različica delta odkrita že v 23 državah članicah EU, tudi v Sloveniji. Žal je ta še za približno 50 odstotkov kužnejša od že tako bolj kužne angleške različice, zato jo bo verjetno tudi izpodrinila na celotnem prostoru EU in pomembno vplivala na razvoj pandemije tudi pri nas,« je zapisal Krek.
Na začetku avgusta 2021 bo različica delta po predvidevanjih Evropskega centra za obvladovanje in preprečevanje bolezni prevladujoča v vseh državah članicah EU.
Dr. Leon Cizelj iz Inštituta Jožef Stefan pravi, da izkušnje v zaključku drugega vala, ko se je pri nas širila alfa različica, nakazujejo prevlado delta različice konec avgusta oziroma v začetku septembra: »Prevlada delta različice sama po sebi še ne pomeni, da se bo epidemija spet pričela širiti. Vsekakor pa se bo potrebno za obvladovanje delta različice dosti bolj potruditi, kot smo se za obvladanje alfa različice. Idealno bi bilo precepiti vsaj 80 odstotkov prebivalstva: manj cepljenih bo potrebno kompenzirati s samozaščitnim obnašanjem.«
»Zdaj imamo mir, zatišje. Zadeva je podobna kot lani, ko še nismo imeli cepiv, zato sedanje stanje ni zgolj posledica učinkov cepljenja, ampak je tudi kombinacija vsega, ukrepov, toplejšega zraka in podobno,« pravi dr. Borut Štrukelj z ljubljanske fakultete za farmacijo, ki meni enako kot minister, da pred virusom še zdaleč nismo varni. Število prebolelih in cepljenih, pravi, je prenizko, da bi bili zaščiteni. Majhno upanje vidi v tem, da bi po hudem vročinskem obdobju virus izginil, a v Lizboni je zdaj zelo vroče, pa virus sars-cov-2 še kar živi, zato je težko karkoli napovedati, sproti se učimo, pravi Štrukelj.
Dodal je, da je različica delta zelo agresivna. V praksi se je namreč izkazalo, da pogosteje okuži mladostnike, ki praviloma še niso bili cepljeni in proti virusu niso zaščiteni. »Mladi se sprašujejo, zakaj bi se cepili, če se večina od njih okuži asimptomatsko, cepijo se le, da bi potovali. Iz tega konteksta je kar grozljivo, kar se nam lahko zgodi jeseni,« je dejal Štrukelj. »Precepljenost ne bo dovolj visoka, različica delta ne bo edina, sledile bodo druge mutacije. Te so lahko številne: pri RNK enovijačnih virusih jih je lahko na ključnem proteinu od 40 do 50 na leto, če je le dovolj recipientov, torej ljudi.«
Na spike protein virusa lahko deluje več različnih protiteles, a prej ali slej virus lahko uide večini, je opozoril Štrukelj. »Z vsako mutacijo nekaj protiteles odpade, zdaj nas jih morda ščiti le še osem, pozneje nas jih bo samo še šest.« Po profesorjevem mnenju je zato zdaj odvisno od nas, ali bomo virus pomagali ustavljati s cepljenjem, pri čemer bo treba vse nove mutacije čim prej vnesti v nove različice cepiva in se še enkrat cepiti.
»Cepivi Moderne in Pfizerja kar dobro varujeta pred različico delta, slabša je proti njej učinkovitost preostalih cepiv, a še vedno dovolj dobra, da virus ne bi smel napredovati,« je pojasnil. »Cepivo, ki pokriva angleško in brazilsko, ima Pfizer že narejeno in se lahko sprosti sedem tednov po tem, ko ga odobri evropska komisija,« je sklenil Štrukelj.
Borut Štrukelj meni, da različica delta ne bo edina, sledile bodo druge mutacije. FOTO: Jure Eržen/Delo
Delta utegne kmalu zamenjati alfo
Zadnji epidemični vrh, ki ga zdaj končujemo, je bil posledica vdora angleške različice virusa. Ta je zdaj še prevladujoča v državah članicah EU in tudi v Sloveniji, a jo utegne kmalu zamenjati delta, ki so jo prvič odkrili v Indiji, navaja Milan Krek, direktor Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Do preteklega četrtka je bilo v Sloveniji odkritih 18 primerov, a se utegne to hitro spremeniti. Tudi angleško različico, zdaj imenovano alfa, smo po novem letu komaj našli, pa je zdaj že prevladujoča.
Krek v analizi za Portal Plus ugotavlja, da se nobena država članica EU, s Slovenijo vred, ne bo mogla izogniti vdoru indijske različice. Ta bo kmalu izpodrinila angleško, ki je bila do 70 odstotkov bolj kužna kot naša prvotna jesenska. »Podatki do 21. junija 2021 kažejo, je bila različica delta odkrita že v 23 državah članicah EU, tudi v Sloveniji. Žal je ta še za približno 50 odstotkov kužnejša od že tako bolj kužne angleške različice, zato jo bo verjetno tudi izpodrinila na celotnem prostoru EU in pomembno vplivala na razvoj pandemije tudi pri nas,« je zapisal Krek.
Na začetku avgusta 2021 bo različica delta po predvidevanjih Evropskega centra za obvladovanje in preprečevanje bolezni prevladujoča v vseh državah članicah EU.
Dr. Leon Cizelj iz Inštituta Jožef Stefan pravi, da izkušnje v zaključku drugega vala, ko se je pri nas širila alfa različica, nakazujejo prevlado delta različice konec avgusta oziroma v začetku septembra: »Prevlada delta različice sama po sebi še ne pomeni, da se bo epidemija spet pričela širiti. Vsekakor pa se bo potrebno za obvladovanje delta različice dosti bolj potruditi, kot smo se za obvladanje alfa različice. Idealno bi bilo precepiti vsaj 80 odstotkov prebivalstva: manj cepljenih bo potrebno kompenzirati s samozaščitnim obnašanjem.«
