Vlada s predlogom zakona za povrnitev glob, ki so bile izdane med epidemijo
Vlada je na današnji seji določila besedilo predloga zakona o ureditvi nekaterih vprašanj v zvezi z določenimi prekrški, storjenimi v času veljavnosti ukrepov zaradi preprečevanja širjenja nalezljive bolezni covid-19. Državnemu zboru predlog zakona vlagajo v obravnavo po rednem postopku. Med drugim zakon predvideva povrnitev plačanih oziroma izterjanih glob v postopkih, ki so bili v mandatu prejšnje vlade uvedeni na podlagah, za katere se je izkazalo, da so neskladne z ustavo.
Dominika Švarc Pipan, ministrica za pravosodje, je v izjavi po seji vlade predstavila nekaj podrobnosti v zvezi s predlogom zakona.
»Vlada s tem zakonom izpolnjuje eno ključnih koalicijskih zavez, da bomo ustavili tiste prekrškovne postopke iz obdobja epidemije in povrnili globe, ki so bile plačane oziroma izterjane. Te so bile v mandatu prejšnje vlade uvedene na pravni podlagi, za katero se je izkazalo, da so bile zaradi kršitve načela zakonitosti v neskladju z ustavo.«
Ustavno sodišče je po njenih besedah v več odločbah ugotovilo neustavnost nekaterih določb zakona o nalezljivih boleznih in zakona o javnih zbiranjih, na podlagi katerih so v prejšnji vladi sprejemali odloke, ki so bili vsebinska pravna podlaga za omenjene prekrškovne postopke. »Predlagana ureditev v danes sprejetem predlogu zakona temelji na analizi pravnih podlag, ki so bile uporabljene v prekrškovnih postopkih proti posameznikom ali pravnim osebam zaradi kršitev t. i. protikoronskih ukrepov.«
Analizo je ministrstvo do konca lanskega avgusta ob prisotnosti vseh relevantnih prekrškovnih organov izvedlo skupaj z ministrstvom za notranje zadeve in službo vlade za zakonodajo. Predlog zakona temelji tudi na izhodiščih pravnonormativnih rešitev, ki jih je vlada na podlagi te analize sprejela novembra 2022.
Skupni znesek glob znaša okoli 5,7 milijona evrov
V analiziranem obdobju od 7. marca 2020 do 30. maja 2022 je bilo na izkazano neustavnih pravnih podlagah uvedenih več kot 62.000 prekrškovnih postopkov, skupni znesek glob je okoli 5,7 milijona evrov. Nekje 30 odstotkov teh glob v skupnem znesku je bilo prostovoljno plačanih ali izterjanih, okoli 70 odstotkov pa je še neplačanih oz. v izterjanju.
Predlog zakona predvideva ustavitev vseh tekočih prekrškovnih postopkov ter postopkov glede opravljana dela v splošno korist in ustavitev postopkov glede izvrševanja nadomestnega zapora, pa tudi ustavitev postopkov prisilne izterjave globe in stroškov prekrškovnega postopka.
Prav tako je predvideno povračilo glob v celoti, stroškov prekrškovnih postopkov in stroškov prisilne izterjave ter odvzete premoženjske koristi. Predlog zakona določa tudi izključitev prejetih sredstev iz dohodkov. To, kot je pojasnila ministrica, pomeni, da se prejeta sredstva ne bodo upoštevala pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, prav tako se od prejetih sredstev ne bo plačevalo dohodnine.
Predvidena je tudi sanacija pravnih posledic v zakonu zajetih prekrškov, in sicer avtomatični izbris podatkov iz evidenc prekrškovnih organov in evidence pravnomočnih odločb sodišč, v času od uveljavitve zakona do dejanskega izbrisa podatkov pa se ti podatki ne bodo vključevali v potrdila izdajanja iz prekrškovnih evidenc.
Sodelovanje upravičencev le tam, kje bo to nujno potrebno
Osnovna vodila predlagane ureditve so vodenje postopkov po uradni dolžnosti, avtomatizem in predvsem čim manj birokratskih obremenitev za upravičence. Sodelovanje upravičencev je tako predvideno zgolj tam, kjer je to nujno potrebno, denimo za sporočanje pravilnega plačilnega računa ter glede priglasitve bančnih stroškov, prisilne izterjave globe in stroškov postopka.
Pristojni prekrškovni organi bodo tako pripravili in upravičencu poslali informativni izračun o izplačilu globe in stroškov, proti kateremu bo imel upravičenec možnost ugovora, proti odločbi o izplačilu pa bo upravičencem zagotovljena tudi možnost upravne pritožbe v roku 15 dni na pristojno ministrstvo, je pojasnila Švarc Pipanova. Finančna sredstva se zagotovijo v proračunu Republike Slovenije.
Za ponovno krepitev zaupanja v pravno državo
»Poudarila bi, da se vlada zaveda, da je prejšnja vlada bila v veliki negotovosti zaradi epidemije. Zavedamo se, da je svoje prispevala časovna komponenta glede sprejemanja in uveljavitve ukrepov. Naš pravni red omogoča, da izvršilna oblast sprejema takšne ukrepe. Vendar, to je ključno, mora biti tako urejanje v skladu s temeljnimi postulati ustavnega reda in pravne države, kot so zakonitost, pravna varnost in predvidljivost pravnega reda. Kriza ne more in ne sme biti izgovor za njihovo spodkopavanje. Predlagani zakon je zato v skladu s koalicijsko pogodbo eden od pomembnih korakov pri ponovni krepitvi zaupanja v pravno državo, ki je bilo v epidemiji načeto.«
