REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

V Gruziji kuhajo novo »revolucijo vrtnic«: Opozicija oblega gruzijski parlament zaradi zakona o »tujih agentih«

V Gruziji kuhajo novo »revolucijo vrtnic«: Opozicija oblega gruzijski parlament zaradi zakona o »tujih agentih«Tuji agentje v boju za - svobodo? Vir: Posnetek zaslona, Twitter

Protestniki proti zakonu o »tujih agentih« so se v Gruziji znova spopadli s policijo. Predsednica države, nekdanja francoska veleposlanica, ki je postala gruzijska državljanka - napoveduje blokado zakona.

Komentatorji to dogajanje že označujejo za gruzijski Majdan - protiruski prevrat, ki je leta 2014 privedel do državljanske vojne v Ukrajini.

Na tisoče demonstrantov, nekateri s plinskimi maskami in čeladami, je v sredo zvečer obkolilo poslopje parlamenta v Tbilisiju in protestiralo proti zakonu, ki bi omejil nevladne organizacije, financirane iz tujine.

Policija je uporabila solzivec, vodne topove in bliskavice, da bi jih razgnala.

Komentatorji to dogajanje že označujejo za gruzijski Majdan - protiruski prevrat, ki je leta 2014 privedel do državljanske vojne v Ukrajini.

V ponovitvi torkovih spopadov so protestniki proti policiji uporabili molotovke in ognjemete, kar je povzročilo močan odziv.

Oblasti poskušajo deblokirati poslopje parlamenta in odgnati demonstrante, poročajo lokalni mediji.

Prenosi protesta v živo so pokazali, kako demonstranti poskušajo prebiti vrata in vstopiti v stavbo parlamenta.

Zanimivo je, da zahodni mediji s simpatijami opisujejo to dogajanje, povsem drugače kot ob podobnem primeru 6. januarja leta 2020 v ZDA.

Protestniki v Gruziji - na strani ZDA in Ukrajine
Protestniki v Gruziji - na strani ZDA in Ukrajine. Vir: Zajem zaslona, Twitter

Protesti so se začeli, potem ko je parlamentarna večina glasovala za predlog zakona, po katerem se mora vsaka organizacija, ki prejme več kot 20 odstotkov financiranja iz tujine, registrirati kot tuji agent.

Predlog, ki je bil nazadnje sprejet, je manj represiven kot alternativa, oblikovana po zakonu o registraciji tujih agentov, ki so ga leta 1938 sprejele ZDA.

Opozicijski politiki so predlog obsodili kot kopiranje ruskega zakona in trdili, da to nekako ogroža gruzijsko demokracijo in evroatlantske integracije.

Zanimivo je, da ima več držav podobne zakone, med njimi tudi v Združenih državah Amerike in v Rusiji. Prav tako je znano, da so tuje (zahodne) vlade v preteklosti predvsem v vzhodnoevropskih državah, od Srbije pa do Ukrajine in Gruzije že izvajale »barvne revolucije«, s pomočjo lokalnih aktivistov, plačanih preko »nevladnih organizacij.«

Gruzija je zahodnim državam med drugim trn v peti, ker se po vojni leta 2008 odloča za bolj nevtralno držo do Moskve in se noče pridružiti sankcijam proti Rusiji.

Kje vse pa so ZDA sprožile ali sodelovale pri spremembah režimov držav, katerih vodstva jim niso bila všeč pa lepo pokaže spodnja grafika.

Po drugi strani pa predsednica države podpira demonstrante. Podpirajo jih tudi članice Evropske unije in ZDA, zato demonstranti nosijo tudi ameriške zastave in zastave EU.

Policija je v torek zvečer uspela razgnati nemire pred parlamentom in aretirala več kot 60 ljudi zaradi kršitve javnega reda.

V sredo je opozicija postavila ultimat, v katerem je zahtevala njihovo izpustitev in umik zakona o tujih agentih. Giorgi Vashadze, čigar stranka ima tri sedeže v 150-članski skupščini, je protestnike pozval, naj »mirno in nenasilno« obkrožijo parlament.

Washington je izrazil podporo protestnikom, veleposlaništvo v Tbilisiju pa je obsodilo sprejetje zakona kot »črn dan za demokracijo« v Gruziji.

State Department je izjavil, da bi Washington lahko uvedel sankcije proti gruzijski vladi zaradi zatrtja protesta.

EU je na strani tujih agentov...
EU je na strani tujih agentov... Vir: Posnetek zaslona, Twitter

Predsednica Gruzije Salome Zurabišvili je v torek zvečer predvajala video nagovor iz New Yorka, v katerem je prav tako obsodila predlog zakona in obljubila, da bo nanj vložila veto.

Zurabišvilijeva, nekdanja francoska veleposlanica v Gruziji, je po »revoluciji vrtnic« leta 2003, ki so jo podprle ZDA, postala gruzijska državljanka in zunanja ministrica.

Irakli Kobakhidze, vodja vladajoče stranke »Gruzinske sanje«, je obsodil opozicijo, ki si prizadeva za ponovno uvedbo »revolucije vohunov«, ki je Gruziji prinesla »devet protievropskih let mučenja, izsiljevanja, cenzure in izgube 20 odstotkov ozemlja.«

»Gruzijska družba je danes dovolj zrela, da ne dovoli nove revolucije istih vohunov ali vrnitve v preteklost,« je dejal Kobakhidze novinarjem.

Napovedal je, da se bodo »sčasoma strasti umirile« in bo novi zakon zagotovil preglednost glede tega, kdo financira »ekstremistične organizacije«, ki se ukvarjajo z »boljševiško propagando.«

»Če ne bomo zaščitili države pred načrti vohunov, ne samo, da ne bomo postali člani Evropske unije, ampak bomo tudi izgubili našo suverenost,« je dejal Kobakhidze.

Nekateri kritiki zakona so se pritoževali, da je opozicija vsem delala medvedjo uslugo, ko ga je označila za »ruskega«, saj je bil predlog, ki je bil nazadnje sprejet, manj represiven kot alternativa, oblikovana po zakonu o registraciji tujih agentov, ki so ga leta 1938 sprejele ZDA.

Zanimivo je, da države EU, med drugim tudi Slovenija, nimajo podobne zakonodaje, čeprav nevladne organizacije dobivajo velike donacije od tujih »vladnih nevladnih organizacij« zaradi različnih dejavnosti s pogosto zelo težkimi političnimi posledicami.

Vmešavanje v notranje zadeve drugih držav je v skladu z mednarodnim pravom sicer prepovedano, toda v praksi se preko prav takšnih organizacij, financiranih iz tujine, pogosto izvaja.

Bogate države si seveda lahko privoščijo vmešavanje v šibkih, takšne zakonodaje pa praviloma zaradi moči lastnih medijev ne potrebujejo. Povsem drugače pa je v ekonomsko šibkejših državah, kjer lahko bogate države že za drobiž dosežejo velike spremembe.

Bogate države si seveda lahko privoščijo vmešavanje v šibkih, takšne zakonodaje pa praviloma zaradi moči lastnih medijev ne potrebujejo.

Povsem drugače pa je v ekonomsko šibkejših državah, kjer lahko bogate države že za drobiž dosežejo velike spremembe.

ZDA so se pohvalile, da so v Ukrajiji do puča prišli že le z 5 milijardami dolarjev, razdeljenih med opozicijo.

Med njimi so bile tudi organizacije z neonacistično ideologijo.

Le da je Zahod vojna v Ukrajini doslej samo kar se neposredne pomoči Kijevu tiče stala že preko 120 milijard dolarjev.

Vojna škoda v Ukrajini pa gre v stotine milijard dolarjev...

Gruzijski parlament je nato drugi dan protestov osnutek zakona sicer že umaknil iz procedure.

Pot za nadaljno destabilizacijo države tako ostaja odprta...

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke