Čudovit okras in senca
Če se te dni sprehajamo po soseskah stanovanjskih hiš, se pogled pogosto ustavi na čudovitih vijoličnih cvetovih, ki v bogatih grozdih visijo z visokih vej. Če bi si glicinijo radi omislili tudi sami, je najpomembnejše, da imamo zanjo primeren prostor. Gre namreč za vzpenjavko, ki potrebuje močno oporo, saj z leti postaja vedno višja, bolj košata in posledično težja. Idealna opora so denimo stebri pergol, nadstreškov in podobne strukture, zgolj palice in premične opore bo glicinija hitro prerastla in tudi podrla.
Nekoč so jih radi sadili ob stene hiš, po katerih so nato tudi plezale. Takšna zelena stena je morda res prijetna na pogled, a bo rastlina poškodovala fasado, zato je priporočljivo ob steno najprej postaviti mrežo, da bo plezala po njej.
Ko izberemo prostor s primerno oporo, je treba poiskati še primerno lego, saj glicinija potrebuje veliko svetlobe, če je le mogoče, naj bo najmanj šest ur na dan izpostavljena neposredni sončni svetlobi. Glede tal ni tako zelo izbirčna in raste skorajda kjer koli, da so tla le dovolj globoka. Tako bodo korenine ves čas nekoliko na vlažnem, tudi ko se bo zgornja plast osušila. Če bomo glicinijo šele posadili, jo vtaknimo v pol metra globoko jamo in pazimo, da je tudi okrog nje dovolj prostora. V njeno bližino ne sadimo trajnic, ki potrebujejo veliko svetlobe, ko bo nekoliko zrastla, jim bo namreč začela delati senco.
Ko odcveti, jo je treba obrezati, redno obrezovanje pa je potrebno tudi, da jo med plezanjem usmerimo v želeno smer.
Ko glicinija odcveti, jo je treba obrezati, redno obrezovanje pa je potrebno tudi, da jo med plezanjem usmerimo v želeno smer. Dosežemo lahko celo, da bo rastla v drevesasti obliki, a se je treba pravilnega usmerjanja in obrezovanja v tem primeru lotiti takoj, ko jo posadimo. Podpremo jo tako, da bo rastla čim bolj ravno navzgor, ko v višino doseže meter in pol, pa ji odrežemo vse poganjke razen tistih na vrhu, iz katerih bo nastala krošnja, te pa nato vsako zimo skrajšamo za okrog 20 centimetrov.
Tudi če vse storimo prav, pa se lahko kar načakamo, preden se glicinija odloči, da nas bo razveselila s cvetovi. Običajno bo mlada rastlina prvič zacvetela po okrog treh letih, prav nič nenavadnega pa ne bo, če se bo to zgodilo šele po desetih, še posebno če je ne obrezujemo redno.
Lepe, a strupene
Glicinija je izjemno strupena, zato je predvsem otroke treba hitro podučiti, da se jo občuduje od daleč. Če jo zaužijemo, se bo bolečina pojavila že v ustih, tudi če jo takoj izpljunemo, pa lahko sledijo bolečine v želodcu, slabost, bruhanje in driska.
