Vsekakor je Slovaška močno polarizirana, razdeljena na dva nasprotna, med seboj sovražna politična tabora. A to bolj ali manj velja za vse demokratične države. Morda je tega več kot običajno na Slovaškem in k temu je prispeval Fico s svojimi avtoritativnimi težnjami vladanja, tudi z napadi na medije, da širijo lažne novice in sovraštvo proti njemu.

Fico, ki je po petih letih lani jeseni znova prevzel oblast, je tudi odpravil posebno tožilstvo za boj proti organiziranemu kriminalu in korupciji. Na ta način pa je samo potrdil sume, da so nekateri njegovi prijatelji in sodelavci, tudi še iz njegovih prejšnjih vlad v letih 2006-2010 in 2012-2018, skorumpirani in da jih on ščiti.     

Drug njegov problematičen poseg v demokratično in pravno državo, v kateri bi se morale štiri veje oblasti med seboj nadzorovati (četrta veja so mediji), je predlog zakona o RTVS, s katerim hoče junija ukiniti nacionalno televizijo in jo nadomestiti z novo institucijo in z novim vodstvom. Tako si hoče povsem podrediti javno televizijo. Fico pravi, da RTVS ne more biti objektivna, če je ves čas v konfliktu z vlado. To domnevno nevzdržno situacijo pa naj bi bilo mogoče popraviti le tako, da se RTVS nadomesti z drugo institucijo, ki bi imela drugo vodstvo. Ravno v sredo je parlament razpravljal o tem predlogu zakona. 

Sicer so napetosti v slovaški politiki, kjer gre tudi za vprašanje odnosa do vojne v Ukrajini, prišle do izraza na predsedniških volitvah pred nekaj tedni in še prej na parlamentarnih volitvah septembra lani, ko je zmagala Ficova stranka SMER. Fico je lani s tem, da je nasprotoval pomoči Ukrajini v orožju in strelivu, pridobil številne glasove med polovico Slovakov, ki so proruski. Ob tem velja omeniti, da je atentator Juraj C. na svojem blogu nedavno zapisal, da je ideja slovanskega bratstva neumnost (kar seveda ne more biti razlog za atentat na proruskega premierja).

Socialdemokrati(?) v vladi s skrajno desnico

Dobrih 23 odstotkov, ki jih je lani septembra dobila SMER, je veliko glede na to, da je njena potencialna zaveznica stranka Glas, ki je potem vstopila v Ficovo vlado, prejela 15 odstotkov glasov. Obe stranki sicer trdita, da sta socialdemokratski, kar je nenavadno glede na to, da je z njima v vladi še skrajno desna Slovaška nacionalna stranka. Njen voditelj Andrej Danko je po atentatu obtožil opozicijo in medije, da so »njihove roke krvave«. Podobno izjavo je dal vodilni politik SMER-i Luboš Blaha. Takšne izjave pa ne samo še povečujejo polarizacijo, ampak bi lahko tudi vodile do utišanja opozicije in medijev in torej v avtoritaren način vladanja.  Ficova vlada bi lahko podobno kot nedavno gruzijska uvedla zakon proti tujim vplivom po vzoru Putinovega. V tem smislu je Fico podobno kot Orban že nastopal proti nevladnim organizacijam, ki na primer branijo manjšine in ki jih financira ameriško-madžarski milijarder George Soros.  Z Orbanom Fica povezuje tudi nacionalistični populizem, avtoritativne težnje in pa naklonjenost do Putinove Rusije. Torej sta zdaj v višegrajski četverici skupaj Madžarska in Slovaška proti prozahodnima Češki in Poljski.

Vendarle sta v četrtek dosedanja prozahodna predsednica države Zuzana Čaputova in novi predsednik države Peter Pellegrini, ki je kot voditelj stranke Glas blizu Ficu, skupaj pozvala k umiritvi napetosti, čeprav pripadata nasprotnemu političnemu taboru. Čaputova je na sestanek  povabila voditelje vseh parlamentarnih strank. »Če hočemo, da se takšni atentati na demokracijo ne bodo ponovili, moramo vsi pokazati veliko mero odgovornosti,« je dejal Pellegrini, ki bo junija od Čaputove prevzel položaj predsednika države.  

Fico v letih 2006-2020

Fico je torej preživel sredin atentat. Sicer so ga mnogi razglasili za politično mrtvega leta 2018, ko so ga kot premierja, ki naj bi bil vsaj posredno vpleten v korupcijo, k odstopu prisilili množični protesti po umoru raziskovalnega novinarja Jana Kuciaka in njegove zaročenke. Ta njegov umik v ozadje slovaške politične scene so potrdile parlamentarne volitve 29. februarja 2020, saj je njegova stranka SMER, ki naj bi bila socialdemokratska, dobila samo še 18 odstotkov glasov. Zelo malo glede na volitve v letih 2006-2016, ko je prejela med 28 in 44 odstotki glasov. Še dodatno je Ficovo stranko SMER po teh volitvah oslabila odločitev njenega vodilnega politika in premierja v letih 2018-2020 Pellegrinija, da ustanovi svojo socialdemokratsko stranko Glas, ki naj bi bila manj populistična in manj nacionalistična.

Pred štirimi leti se je tako zdelo, da je obdobje Ficovega vladanja Slovaški minilo. Toda po volitvah leta 2020 je oblast prevzel desni populist Igor Matovič, ki je potem postal najslabši premier v zgodovini Slovaške. Fico pa je predvsem zelo dobro, pravzaprav prav politikantsko izkoristil vladne ukrepe proti covidu in vodil demonstracije proti njim. Ko pandemija ni bila več v ospredju, pa je ostro nasprotoval vladni pomoč Ukrajini, pri čemer je naletel na odobravanje nekako polovice Slovakov, ki so naklonjeni Rusiji. Tako je na volitvah septembra lani zmagal tudi z obljubo, da ne bo več pošiljal orožja in streliva Slovaški.