Možakar iz tovarne čokolade
Gene Wilder je bil vsestranski igralec, tako na odru kot na velikem platnu, bil pa je še mnogo več. Za Oskarja je bil nominiran dvakrat in to v zelo različnih kategorijah. Za sabo je pustil nekaj kultnih komedij, veliko je sodeloval z Melom Brooksom, s še enim izvrstnim komedijantom Richardom Pryorjem pa sta bila nepozaben filmski par.
Gene Wilder se je rodil 11. junija 1933 v Milwaukeeju v Wisconsinu kot Jerome Silberman. Oče William je bil ruski imigrant židovskega porekla, ki je izdeloval in prodajal okraske, mama Jeanne pa je po starših prav tako ruskega porekla. Wilderju je postala igra zanimiva, ko mu je pri osmih letih hudo zbolela mama, zdravnik pa mu je naročil, naj jo poskusi razvedriti.
Če lahko sestra…
Ko je bil star 11 let, je gledal predstavo, v kateri je nastopala njena sestra in bil nad videnim očaran. Upal si je vprašati njenega učitelja, če lahko tudi sam igra, pa mu je odvrnil, da mora najprej dopolniti 13 let in da če ga bo takrat še zanimalo, ga z veseljem uči igranja. Dan po 13. rojstnem dnevu je Wilder poklical učitelja in ta ga je naslednji dve leti poučeval igralstva.
Ko je mama videla, da v njegovem domačem okolju ne bo mogel izkoristiti svojega potenciala, ga je poslala v vojaško šolo v Hollywood, kjer so ga ves čas zbadali in nadlegovali sošolci, v glavnem zato, ker je bil edini židovski otrok na šoli. Wilder ni dolgo zdržal v tem strupenem okolju, zato se je vrnil v Milwaukee in se izdatno vključil v lokalno igralsko skupino. Prvič je nastopil pri 15 letih kot Baltazar, Romeov sluga v Shakespearovi drami Romeo in Julija. 1951 je končal srednjo šolo, potem pa je študiral komunikologijo in gledališke umetnosti na Univerzi v Iowi, kjer je diplomiral 1955.
Gene Wilder je povedal, da je bil vzgojen kot žid, da ga druge religije niso zanimale, niti ga ni njegova: »Počutim se zelo židovsko in hvaležen sem, da sem žid. A ne verjamem v boga ali karkoli, kar se tiče židovske vere.«
Najprej na oder
Po končani fakulteti je bil sprejet na Old Vic Theatre School v Bristolu v Angliji in se poskusil tudi v mečevanju. Postal je prvi bruc prvak na medšolskem tekmovanju. Potem, ko si jezaželel študirati pri Stanislavskem, se je vrnil v ZDA in se vselil k sestri, ki je z družino živela v Queensu v New Yorku. 1956 so ga vpoklicali v ameriško vojsko, kjer je bil izbran za saniteto in poslan v Fort Sam Houston na usposabljanje. Po končanem usposabljanju je lahko izbiral mesto, zato se je odločil, da bo pomagal na oddelku za psihiatrijo in nevrologijo Vojaške bolnišnice v Pennsylvaniji, da bi lahko bil čim bližje HB Studiu, kjer je pred odhodom v vojsko že študiral igro.
Novembra 1957 mu je za rakom na jajčnikih umrla mama in leto pozneje je bil odpuščen iz vojske. Še naprej je študiral v HB Studiu in si šolnino plačeval iz priložnostnih del – vozil je limuzino in poučeval mečevanje.
Silberman in Shakespeare?
Njegovo prvo profesionalno delo kot igralec je bilo v Cambridgeu v Massachusettsu, kjer je igral oficirja v Berghofovi produkciji Dvanajste noči in prevzel tudi vlogo koreografa za mečevanje. Po treh letih učenja pri Berghofu in Uti Hagen v HB Studio, ga je v zasebni razred k Leeju Strasbergu povabil kolega igralec Charles Grodin in čez nekaj mesecev je pristal v cehu profesionalnih igralcev. Zven »Jerry Silberman v Macbethu« se mu ni zdel najboljši, zato je začel uporabljati igralsko ime Gene Wilder, oboje je našel v igralskih delih. Kasneje je v svoji biografiji zapisal, da se mu tudi »Gene Wilder v Macbethu« ni slišalo pretirano dobro. Po tem, ko je postal profesionalni igralec in odigral nekaj predstav, je počasi začel dobivati pozornost tudi izven Broadwayske scene. Za vlogo v Popustljivem ljubimcu je dobil nagrado Clarencea Derwanta. Ena njegovih prvih vlog je bila tudi vloga Billyja Bibbita v broadwayski priredbi novele Let nad kukavičjim gnezdom, kjer je igral skupaj s Kirkom Douglasom.
Naveza z Melom Brooksom
Leta 1963 je bil izbran za glavno vlogo v Mama Pogum in njeni otroci, kjer je igrala tudi Anne Bancroft, ki ga je predstavila svojemu fantu in poznejšemu možu, Melu Brooksu. Nekaj mesecev pozneje je Boorks omenil, da dela na scenariju z naslovom Pomlad a Hitlerja in da bi bil Wilder več kot primeren za vlogo Lea Blooka in da bo mislil nanj, če ne bo angažiran drugje. Minili so meseci in Wilder je potoval po ZDA z različnimi produkcijami, nastopil je v CBS-ovi seriji Smrt trgovskega potnika in v svojem prvem filmu, Bonnie in Clyde, kjer je igral obrobno vlogo talca. Potem, ko se tri leta ni slišal z Brooksom, ga je ta poklical na branje scenarija z Zerom Mostelom (Goslač na strehi). Mostelu se je zdel Wilder primeren in Brooks je Wilderja povabil v njegov veliki film Producenta (1967).
Film je kmalu postal kultna klasika, Brooks je dobil Oskarja za izvirni scenarij, Wilder pa je bil nominiran za Oskarja za stransko vlogo. Sam film ni bil finančno uspešen, kritiki pa so ga ocenili kot drugorazredni črni humor.
1969 je Wilder v Parizu snemal komedijo Buda Yorkina, Začnite revolucijo brez mene skupaj z Donaldom Shuterlandom. Po končanem snemanju se je vrnil v New York na branje scenarija in pozneje v Dublinu jeseni 1969 posnel še Quackser Fortune ima sestrično v Bronxu (1969) z Margot Kidder.
Willy Wonka iz Oza
1971 se je Wilder potegoval za vlogo Willyja Wonke v filmski adaptaciji Charlieja in tovarna čokolade, avtorja Roalda Dahla. Po nekaj prebranih vrsticah ga je režiser Mel Stuart takoj potrdil za glavno vlogo. Ob njem so se za vlogo potegovali še Fred Astaire, Joel Grey, Ron Moody in Jon Pertwee. Film sprva ni bil pretirano uspešen, čeprav je bil pri kritikih dobro sprejet in so ga primerjali s Čarovnikom iz Oza. Trije filmi po Producentih niso bili uspešni za Wilderja, Revolucija in Quackser sta bila čudna kopija Brooksovih principov, Willy Wonka in tovarna čokolade pa je šele kasneje dobil kultni status, Wilder pa je bil zanj nominiran za Zlati globus.
Potem ga je k sodelovanju povabil Woody Allen. Film Vse, kar ste si želeli vedeti o seksu (pa niste upali vprašati), je bil velika uspešnica in je samo v ZDA prinesel 18 milijonov dolarjev (produkcija je stala 2 milijona). Po koncu snemanja je Gene Wilder začel delati na svojem scenariju Mladi Frankenstein. Po zgodbi, ki jo je napisal na dve strani, je poklical Mela Brooksa, ki je sicer rekel, da se mu zdi ideja dobra, a ni pokazal zanimanja. Čez nekaj mesecev ga je poklical njegov agent Mike Medavoy in vprašal, če ima karkoli, v kar bi lahko vključil Petra Boylea in Martyja Feldmana, njegova nova klienta. Wilder, ki je Feldmana videl na televiziji, je bil takoj navdušen in ga je vključil v njegov scenarij z legendarnim prizorom na železniški postaji v Transilvaniji.
Igor? So se pač zmotili!
Saj veste, filmoljubci – »Moje ime je Igor…Rekli so mi, da si Igor…Ne, Igor!« (seveda z različnim naglasom in legendarnim škiljenjem Martyja Feldmana). Medavoy je nato poklical Brooksa, da bi režiral film. Brooks ni bil navdušen, a po dveh lastnih flopih je sprejel povabilo. Po snemanju so ga povabili tudi v vlogo lisjaka v Malem Princu in ko bi moral že leteti v London, je dobil nujni klic Brooksa, da rabi nekoga, ki bo zamenjal Giga Younga v Gorečih sedlih. Tako je Wilder samo v dveh tednih posnel še dva filma.
Mladi Frankenstein je prevzel 20th Century Fox, Wilder in Brooks pa sta morala podpisati 5-letno pogodbo s studiem. Film je postal velika uspešnica, Brooks in Wilder pa sta bila nominirana za Oskarja za najboljši prirejeni scenarij, ki sta ga 1976 izgubila proti Coppoli in Puzu za Botra II. Med snemanjem Frankensteina je Wilder dobil idejo za romantično glasbeno komedijo o bratu Sherlocka Holmesa, kjer sta sodelovala tudi Marty Feldman in Madeline Kahn, Wilder pa je debitiral kot režiser.
Kdaj pride Richard Pryor?
1975 je Wilder dobil scenarij za film Super Chief. Wilder je sprejel vlogo, a omenil producentom, da je edini igralec, ki bi znal uravnotežiti film, Richard Pryor. Pryor je povabilo sprejel, film so preimenovali v Srebrno strelo, Wilder in Pryor pa sta postala prvi uspešni medrasni komedijantski par Hollywooda. Wilder se je potem lotil še filma Največji ljubimec na svetu (1977), ki so ga kritiki raztrgali in Frisco Kid (1979), kjer bi moral zaigrati John Wayne, a je ta umrl, zamenjal ga je Harrison Ford, vzhajajoča zvezda.
1980 je nastal Stir Crazy, ki ga je režiral Sidney Potier in je spet gostil par Wilder-Pryor. Film o dveh po nedolžnem zaprtih čudakih, Skipu in Harryju, je postal velika uspešnica, čeprav je bilo snemanje zaradi hude kokainske odvisnosti Pryorja kar težavno. Potier je potem z Wilderjem posnel še Hanky Panky (1982), kjer je spoznal bodočo ženo Gildo Radner. Wilder in Radnerjeva sta potem posnela še nekaj filmov. Wilder je režiral Dama v rdečem (1984), kjer je nastopila tudi Kelly Le Brock. Film ni bil dobro sprejet, prav tako ne tudi naslednji Strašni medeni tedni (1986). Film Dama v rdečem je dobil enega Oskarja, in sicer je I Just Called to Say I Love You, Stevieja Wonderja, prejel Oskarja za izvirno pesem.
Nič ne gledam
Tristar Pictures si je potem zaželel še en film z Wilderjem in Pryorjem in nastal je Nič ne vidim, nič ne slišim (1989), Wilderjev pogoj pa je bil, da popravi scenarij. Čeprav sta bila oba igralca izvrstna, pa tudi Kevin Spacey v vlogi negativca, kritiki niso prebavili slabega scenarija. Vseeno je v njem kar nekaj dobrih in domiselnih štosov.
1990 je Wilder posnel Smešno o ljubezni, nato pa še en film s Pryorjem, Še en tak (1991). V njem je Richard Pryor že vidno bolan za multiplo sklerozo in je tudi zadnji film na velikem platnu obeh igralcev. Od takrat naprej je Wilder snemal le še TV filme in serije. 1994 je nastopil v NBC-jevem sitcomu SOmething Wilder, ki so ga ukinili po samo eni sezoni, v NBC-jevi priredbi Alice v čudežni deželi je 1999 igral želvaka, istega leta sta po njegovem scenariju nastala še dva filma Umor v malem mestu in nadaljevanje, Zaslišana dama. 2002 se je pojavil v dveh epizodah Will in Grace in za gostujočo vlogo dobil Emmyja. To je bilo tudi zadnjič, da je Wilder nastopil kot igralec, od takrat naprej pa do smrti se je posvetil pisanju novel in romanov in slikarstvu.
Štiri žene brez otrok
Gene Wilder je bil poročen štirikrat (ni pa imel svojih otrok), najprej z Mary Mercier, ki jo je spoznal v HB Studiu, potem od 1967 z Mary Joan Schutz, ko je posvojil tudi njeno hčerko Katharine, zakon pa je šel v franže, ko ga je Wilder lomil z obema igralkama iz Mladega Frankensteina. Svojo tretjo ženo Gildo Radner je spoznal na snemanju Hanky Panky. Par je hotel imeti otroke, a je Gilda večkrat splavila, zdravniki pa so oktobra 1986 končno odkrili vzrok – raka na jajčnikih. Po nekaj letih reminiscence je rak ponovno izbruhnil in Gilda je umrla 20. maja 1989. Na snemanju Nič ne vidim, nič ne slišim, je Wilder srečal Karen Webb, ki se je ukvarjala z slušno prizadetimi in ga je učila branja z ustnic za vlogo. Par se je poročil septembra 1991.
Gene Wilder je umrl 29. avgusta 2016 na svojem domu v Stamfordu v Connecticutu zaradi komplikacij z Alzheimerjevo boleznijo, ki so mu jo diagnosticirali 3 leta prej, a jo je skrival pred javnostjo.
