V analizi so več kot 100 različnim deležnikom poslali zaprosila in pridobivali podatke iz ministrstva in več uradov. Obdelali so več kot 330.000 vrstic posredovanih podatkov o evidenčnih naročilih, pregledali več kot 600 strani pravilnikov ter odgovorov na vprašanja o pravilnikih in upravljanju tveganj ter spletne strani vseh 26 izbranih JZZ. Znesek izvedenih javnih naročil pri vseh JZZ v obravnavanem obdobju je bil skupno skoraj milijarda evrov.

Opravili so 130 poizvedb o naročilih. V vseh petih letih je vrednost naročil skupaj znašala milijardo evrov proračunskega denarja, od tega 830 milijonov po postopkih javnega naročanja in več kot 160 milijonov z evidenčnimi naročili, je pojasnil predsednik Komisije za preprečevanje korupcije Robert Šumi.

Na KPK bodo zdravstvenemu ministrstvu v priporočilih zapisali, da predlagajo centralizacijo nabavnih služb, povezovanje javnih zavodov, poostren inšpekcijski nadzor, jasno sliko o tem, kdo vodi postopke nabave in enotni sistem nabave. Pri tem bi, kot je pojasnila vodja službe za nadzor Katja Mihelič Sušnik, "vsi enaki artikli imeli enako identifikacijsko kodo, znana bi bila nabavna cena za vse". 

Mihelič Sušnikova je opozorila, da sedem zdravstvenih zavodov ni ustrezno poročalo o javnih naročilih. 

Dostopnost do podatkov je bila sicer KPK-ju otežena, so opozorili, saj imajo zavodi različne informacijske sisteme za vodenje enakih zadev. "Ne poznajo enotne kode, ki bi izdelku sledila od nabavne poti, zaznave potreb, do porabe izdelkov," zato so imeli pri analizi težave pri primerjanju enakih izdelkov. Analizirali so sicer nabavo medicinske opreme, farmacevtskih izdelkov in izdelkov za osebno nego. 

Zaradi različnih sistemov so tudi težko ocenili, katera nabava je bila potrebna, kaj se je z naročili dogajalo in ali so se naročila namerno drobila. 

Zavodi brez ustreznega kadra

Težave so imeli tudi zdravstveni zavodi, ki podatkov niso imeli urejenih in poenotenih. "Po naših dodatnih zaprosilih so ugotovili, da jim določene postavke in vrednosti pri evidenčnih naročilih niso jasne," je pojasnila Mihelič Sušnikova, kar nakazuje, da pri naročilih dobivajo popuste in ugodnosti. 

Večina javnih zavodov nima ustreznega kadra za vodenje takih naročil, zato so večkrat odvisni od najemanja služb za svetovanje, kar pa povzroči dodatna tveganja za drobljenje naročil in vplivanje na kriterije naročil, so še ugotovili v analizi. Prav tako so zaznali različne cene in kriterije pri najemanju teh služb. 

Analiza stanja med 1. januarja 2018 in 31. decembra 2022

Analiza, ki jo je opravila KPK zajema pregled dobaviteljev 26 javnim zdravstvenim zavodom na sekundarni ravni na področju nabave medicinske opreme, farmacevtskih izdelkov in izdelkov za osebno nego v obdobju od 1. januarja 2018 do 31. decembra 2022. Predstavili so rezultate analize, s katero so identificirali korupcijska tveganja iz svojih pristojnosti in podali nova priporočila za njihovo ustreznejše upravljanje, so zapisali na KPK.

KPK je z analizo želela odgovoriti na vprašanje, ali je mogoče na podlagi podatkov o naročenem blagu opredeliti blago, ki je skupno in enako pri vseh naročnikih in bi bilo smiselno posledično za namen nabave tega blaga pristopiti k skupnim javnim naročilom.

Prav tako je KPK proučila sistem identificiranja potreb po nabavi pri naročnikih, zaznave glede izvajanja javnih in evidenčnih naročil pri dobaviteljih, prikaz zneskovnega razmerja ter rangiranje dobaviteljev glede na zneske.

Namen analize je prispevati k identificiranju možnosti prihranka porabe javnih sredstev na tem področju, zaradi sodelovanja z ministrstvom za zdravje se bo povečala tudi verjetnost upoštevanja priporočil KPK, so zapisali na svoji spletni strani.

Na ministrstvu za zdravje so februarja na skupni novinarski konferenci s KPK napovedali, da bodo na podlagi opravljene analize največja korupcijska tveganja naslovili s sistemskimi spremembami.