Digitalna preobrazba bo že v prihodnjem desetletju najpomembnejši dejavnik gospodarske rasti in vsesplošne blaginje. Pametna mesta, trajnostna mobilnost, digitalno poslovanje in avtomatizacija delovnih procesov je le nekaj ciljev, ki jih pri tem zasledujemo. Novi izdelki in storitve ter poslovni modeli se razvijajo hitreje kot kadarkoli prej. To povečuje učinkovitost in konkurenčnost gospodarstva, predvsem pa spreminja naša življenja.

Pandemija je digitalizaciji dala zagon

Pandemija je dala zagon digitalizaciji. »Zaradi njega smo se v zadnjem letu v razvoju in prehodu v digitalizacijo premaknili vsaj za pet let naprej,« je dejal Simeon Lisec, strokovnjak za trajnostno mobilnosti v Telekomu Slovenije, na »Zoom« okrogli mizi CyberSociety, ki je potekala na svetovni dan telekomunikacij in informacijske družbe, ki ga zaznamujemo 17. maja. Udeleženci so razpravljali o razsežnostih inovativnih informacijsko-komunikacijskih tehnologij, s katerimi že živimo, in vplivu digitalne preobrazbe na družbo.

Pomanjkljivosti ne smemo zanemarjati

Nove tehnologije zahtevajo tudi nova znanja, ki jih večina državljanov še ne obvlada. Nemudoma moramo zgraditi okolje, ki bo ljudi spodbujalo k učenju. Na digitalne tehnologije in digitalno preobrazbo gledamo večinoma s pozitivnih vidikov, medtem ko zanemarjamo pomanjkljivosti. Poudarek razvoja mora biti na uporabnih rešitvah, ljudi pa je treba prepričati, da jih uporabljajo. Naučiti se moramo, česa so tehnologije sposobne in kdaj jim lahko zaupamo. Pri tem pa ne smemo pozabiti na človeka in okolje, ki morata ostati središče pozornosti, je nekaj misli razpravljavcev dr. Emilije Stojmenove Duh, docentke na fakulteti za elektrotehniko in vodje digitalnega inovacijskega središča 4PDIH, dr. Mitje Luštreka, raziskovalca umetne inteligence na Inštitutu Jožefa Stefana, dr. Dana Podjeda, docenta za področje kulturne in socialne antropologije na ljubljanski filozofski fakulteti, Janeza Križana, vodje za razvoj poslovnih modelov in inovacij v AMZS, avtomobilskega novinarja Cirila Komotarja in že omenjenega Simeona Lisca.

Tehnologija proizvaja manj empatično družbo

»V tem pandemskem letu smo prav zaradi omejitev naredili velik korak pri pridobivanju digitalnih veščin, saj smo bili zaradi dela in učenja na daljavo v to prisiljeni. Vendar pa kot antropolog pogrešam pristen osebni stik, ki je pri mojem delu nujen,« je dejal dr. Dan Podjed ter poudaril po njegovem zanimivo dejstvo: »Prelomne tehnologije ustvarjajo ljudje, ki kažejo pomanjkanje empatije, kot sam vidim denimo Elona Muska in Marka Zuckerberga. To pa usmeritev napredka samo še poslabša. Šele ko bodo moči združili inženirji, družboslovci in naravoslovci, bomo dobili tehnologije, ki nas bodo združevale, in ne atomizirale. Zdaj se dogaja ravno to. Zaradi sloga komuniciranja postajamo manj empatična družba in pozabljamo, da človek nujno potrebuje oseben stik.«

Simeon Lisec je pri tem dodal, da podatki digitalnih operaterjev razkrivajo, da se je v zadnjem letu prenos podatkov prek omrežij izrazito povečal, na kar je imela največji vpliv videokomunikacija. »Čas, ki ga preživljamo pred zasloni, se je v zadnjem letu z osmih podaljšal na 13 ur dnevno.«

Za raziskovalca umetne inteligence dr. Mitjo Luštreka pa zadnje leto ni prineslo večjih sprememb. Kot pravi, je že pred tem veliko časa preživel pred zaslonom, le da v novih razmerah tudi s tesnimi sodelavci komunicira predvsem na daljavo.

Dobiček kot gonilo razvoja

Dr. Emilija Stojmenova Duh je v kresanju mnenj kritično poudarila, da raziskovalci še nikdar v zgodovini niso imeli možnosti dobiti toliko denarja za izvedbo različnih projektov, vendar pa je v povezavi z digitalizacijo vedno v ospredju gospodarstvo. »Pri digitalizaciji gospodarstva je glavno gonilo dobiček. Za to potrebuješ uporabnike. Posledično so vse pobude oziroma denar usmerjene v mesta, kjer je več uporabnikov. Tako nastaja digitalna vrzel med razvitim in manj razvitim svetom. Toda če hočemo močno gospodarstvo, moramo v ospredje postaviti človeka,« je dejala.

Janez Križan iz AMZS je razkril še en pogled na učinke pandemskih omejitev: »Podobno, kot se je velik del sveta v tem obdobju postavil na glavo, se je pretres zgodil tudi na področju mobilnosti,« je prepričan. »Avtomobili so v tem času večinoma stali pri miru, mirujoči avtomobili pa pomenijo velik strošek. Ljudje so se začeli zavedati tega, da za premikanje ne potrebujejo nujno (svojega) avtomobila. Digitalna preobrazba bo zato prej ali slej prinesla drugačen pogled na mobilnost. Naša potreba ni biti lastnik vozila, temveč priti od točke A do točke B. Torej mora tehnologija rešiti to (na primer javni prevoz) učinkovito, hitro, do okolja prijazno in najceneje.«

Mobilnost je bolj stvar evolucije kot revolucije

Tu se je v razpravo vključil tudi dober poznavalec slovenske prometne infrastrukture, novinar Ciril Komotar, ki je potrdil, da v spremembi pogleda na mobilnost oziroma spremembi naše miselnosti obstaja večja zavora: »Dokler za premostitev razdalje 85 kilometrov z vlakom potrebuješ dve uri, nekaj ni v redu. Nekdo, ki vsak dan hodi v službo v oddaljen kraj, si tega izračuna preprosto ne more privoščiti. Napredek pri poudarku razvoju javnega prevoza je nujen.« Pohvalil pa je širitev infrastrukture elektropolnilnic za avtomobile v Sloveniji, čeprav verjame, da električni avtomobili v prihodnjih desetih letih še ne bodo prevzeli dominantne vloge na naših cestah. »Promet in mobilnost sta bolj stvar evolucije kot revolucije. Elektromobilnost je zagotovo ena od pravih poti, v katero naj bi šel avtomobilizem.«