V obsežni študiji odkrili dva nova stranska učinka cepiva proti covidu
Največja študija varnosti cepiv doslej je razkrila dva nova, a izjemno redka stranska učinka cepiva proti covidu-19 – nevrološko motnjo in vnetje hrbtenjače.
Študija na več kot 99 milijonih ljudi iz Avstralije, Argentine, Kanade, Danske, Finske, Francije, Nove Zelandije in Škotske je razkrila, kako redki so znani zapleti po cepljenju, pri čemer raziskovalci potrdili, da koristi cepiv proti covidu-19 še vedno »močno odtehtajo tveganja«.
Znak za nujno pomoč v sydneyski bolnišnici
Raziskovalci, ki delajo v okviru Global Vaccine Data Network, so preučili stopnje resnosti trinajstih bolezni možganov, krvi in srca pri ljudeh po cepljenju s cepivom Pfizer, Moderna ali AstraZeneca. Stanja so primerjali s stopnjo bolezni, ki bi jo pričakovali pred pandemijo, piše The Guardian.
Študija je z visoko natančnostjo potrdila znane povezave med cepivi mRNA (Pfizer in Moderna) in redkimi stranskimi učinki miokarditisa (vnetja srčne mišice) in perikarditisa (otekline osrčnika oz. vlaknaste vrečke, ki obdaja srce). Potrdila je tudi, da sta Guillain-Barréjev sindrom (pri katerem imunski sistem napade živce) in tromboza cerebralnega venskega sinusa (vrsta krvnega strdka v možganih) redka stranska učinka, povezana s cepivom AstraZeneca.
Potrdila obstoječe, odkrila dva nova stranska učinka
Poleg tega je bil med analizo odkrit nov, redek stranski učinek: akutni diseminirani encefalomielitis – vnetje in otekanje možganov in hrbtenjače, povezan s cepivom AstraZeneca.
Ugotovitve so bile objavljene v mednarodni reviji Vaccine. Profesor Jim Buttery, sodirektor Globalne mreže podatkov o cepivih, je dejal, da je ugotovitev spodbudila raziskovalce k nadaljnjemu raziskovanju.
Zato ne samo, da je študija potrdila že omenjeni stranski učinek, ampak jim je velika količina podatkov, specifičnih za AstraZeneco, omogočila odkritje še enega stranskega učinka, znanega kot transverzalni mielitis ali vnetje hrbtenjače.
Kljub vsemu je tveganje izredno majhno. Za akutnim diseminiranim encefalomielitisom zboli 0,78 ljudi na milijon odmerkov, za transverzalnim mielitisom pa 1,82 na milijon.
Tveganje je večje pri naravni okužbi kot s cepivom
Buttery, ki je tudi višji raziskovalni analitik pri Murdoch Children's Research Institute v Avstraliji, je dejal: »Za redke stranske učinke ne izvemo, dokler cepiva ne uporabijo milijoni ljudi.« Dodaja še: »Noben klinični preskus nikoli ne more biti tako obsežen, da bi razkril tako redke učinke, zato jih odkrijemo šele po uvedbi cepiva."
Buttery je dejal, da je tveganje za miokarditis večje pri naravni okužbi s covidom kot po cepljenju. Obe bolezni sta resni, a bolniki po njiju običajno okrevajo, je dejal.
Profesorica Julie Leask, strokovnjakinja za cepiva na Univerzi v Sydneyju, je dejala, da je pomembno ugotovitve razumeti v kontekstu in da okužba s covidom poveča tveganje 'veliko bolj kot cepivo'. Dodala je: »Zaupanje v sistem, ki bo zaznal težave in jih pravilno obravnaval, je zelo pomemben del robustnega programa cepljenja.«
