Drugo aprilsko soboto bo potekal težko pričakovani volilni kongres Socialnih demokratov, na katerem se po aferi Litijska, ki je strmoglavila strankine politične ratinge, poslavlja zdajšnje vodstvo s predsednico Tanjo Fajon na čelu. Po Ajdovščini, Velenju, Mariboru in Kranju so se kandidati za prevzem platna in škarij v SD članom stranke predstavili v Ljubljani. Dvorana v prostorih bivše občine Ljubljana Vič je bila polna. Trije kandidati za predsednika stranke, vodja poslancev Jani Prednik, ajdovski župan Tadej Beočanin in evropski poslanec Milan Brglez, so si bili enotni, da sta barva in okus socialdemokracije preveč zbledela. Slišali smo tudi, da je do volilnega leta ostalo le še eno leto efektivnega mandata in da je treba poslej znotraj koalicije odločneje zagovarjati program stranke.
Dvigniti glas znotraj koalicije
Da je treba povečati učinkovitost izvajanja strankinega programa in da je potrebna odločnejša drža nasproti Gibanju Svoboda glede obljub iz koalicijske pogodbe, saj da se te odmikajo v nedoločeno prihodnost in da se jih očitno ne bo izpolnilo, je bil kritičen Beočanin. Potrebujemo več poguma znotraj koalicije, se je z njim strinjal tudi Prednik, ki je opozoril, da je mandat že na polovici, zaradi česar ni izključil niti, da bi koalicijskima partnericama na področjih, ki jih SD resorsko ne pokriva, so pa za socialdemokracijo pomembna, priskočili na pomoč z zakonodajnimi predlogi. »V obstoječi koaliciji si moramo z delom v parlamentu izboriti drugačno mesto,« pa je dejal Brglez.
Položaja v koaliciji trojica sicer ne postavlja pod vprašaj, saj da bi to vodilo v četrto Janševo vlado, so pa različna njihova razmišljanja glede potencialnih političnih povezovanj. Medtem ko nima nihče nič proti potencialnemu povezovanju s sorodnimi levosredinskimi strankami, Beočanin v nasprotju z Brglezom in Prednikom, s katerima se strinja glede nekompatibilnosti s SDS, pušča odprta vrata za pogovore z NSi. Navdušenja prisotnih ob tem stališču ni bilo zaznati. Pri tem velja izpostaviti, da Beočanin kot župan Ajdovščine uspešno sodeluje s poslovnežem Ivom Boscarolom, ki je predlani na ajdovski občinski račun nakazal več kot 20 milijonov evrov donacij, program krščanskih demokratov pa je pisan po okusu podjetnikov.
Pretendenti za prvaka so spregovorili tudi o tem, ali bodo zadržali svoje sedanje funkcije v primeru izvolitve na čelo stranke. Beočanin bi v tem primeru funkcijo župana opravljal nepoklicno, Prednik želi še naprej ostati vodja poslancev, Brglez pa je dejal, da bi v primeru izvolitve za novega predsednika SD in junija za evropskega poslanca kot evropski poslanec čez šest mesecev, kolikor je potrebno za ohranitev mandata, odstopil in stranko vodil iz Slovenije. Pri tem nobeden od trojice doslej ni nakazal, da bi si želel vstopiti v ministrsko ekipo; premier Robert Golob namreč neuradno še naprej meni, da bi morali vsi predsedniki koalicijskih strank biti del ministrske ekipe. O teh vprašanjih bodo pogovori znotraj koalicije stekli po kongresu.
Vroče vprašanje vile na Levstikovi
Za eno bolj nevralgičnih točk se je v četrtek sicer izkazalo vprašanje prodaje vile na Levstikovi, ki je na mizi zaradi več kot poldrugi milijon visokega dolga stranke. Beočanin in Prednik menita, da naj se nekdanjega dolgoletnega sedeža stranke, če se le da, ne proda, Brglez pa je dejal, da je treba urediti lastno hišo, če želi biti stranka navzven kredibilna partnerica. Začasni glavni tajnik stranke Matevž Frangež je v zvezi s tem kandidatom za glavnega tajnika na dušo položil, da je bolje, »da stranka ostane brez premoženja, kot pa brez hrbtenice«. S tem se ni strinjal kandidat za glavnega tajnika Sebastjan Selan, saj da je to zadnje premoženje stranke. Slednjemu so prisotni ploskali, prvemu ne. Poleg Selana, podjetnika in nekdanjega šefa Sove, so se kot kandidati za glavnega tajnika v četrtek predstavili še Martin Rudnik, nekdanji kulturni minister Dejan Prešiček in vodja kabineta pravosodne ministrice Živa Živković. Podpredsedniški kandidati, prisotnih je bilo devet od trinajstih (Andreja Katič, Bojana Muršič, Jerneja Kreuh, Meira Hot, Damijan Zrim, Gorazd Prah, Janez Kastelic, Luka Goršek in Matjaž Nemec), so po drugi strani veliko govorili o »zvodenelih« vrednotah stranke. »Čas je, da se pogledamo v ogledalo,« je bilo slišati.
Večkrat je bilo tudi izpostavljeno, da je časa za obrat v stranki vse manj, da SD ne more biti še naprej »samo dobra druga izbira« in da je treba z dejanji po kongresu čim prej dvigniti kredibilnost stranke, ki da jo del javnosti vidi kot stranko, ki »kupčka z interesi«. Kako pomemben ali celo prelomen je bližajoči se kongres za stranko, daje misliti tudi to, da je triinpolurno soočenje kandidatov za vodilna mesta v stranki prišel poslušat prvi predsednik države Milan Kučan. Po mnenju naših sogovornikov bo tekma za predsednika sicer zelo izenačena, pri čemer se v ozadju džentelmenske tekme bije intenziven boj za glasove delegatov. Neuradno naj v stranki še ne bi obupali niti nad tem, da bi za kandidaturo za naslednjega prvaka SD prepričali gospodarskega ministra Matjaža Hana. Statut SD namreč dopušča dopolnjevanje kandidatnih list še na kongresu s pisno podporo najmanj tretjine navzočih delegatov.
