Na žalost imamo tako zakonodajo, da je možno predlagati razpis referenduma dobesedno o vsakem vprašanju. In to vsak, ki ima pet minuta časa. Kot bi rekel politični geolog ali geološki politik Grims, najbolj demokratična oblika izražanja ljudske volje (?). Prodajanje megle. To je razvidno iz imen dosedanjih referendumov, le nekatere bom v nadaljevanju omenil. Referendum je tako pomemben institut, da bi ga bilo treba razpisati samo za najbolj pomembna družbena vprašanja. Mogoče so predlagatelji in tisti, ki jih spodbujajo k temu pozabili, da vsak referendum stane 4–5 mio EUR, pa tudi če pride glasovat samo en državljan. To pa stranko NSi ne zanima, sploh ko teatralno nastopajo pred kamerami.
Neverjetno je, kako nekateri dojemajo demokracijo. Vse do tedaj, dokler jih ne udari po žepu in dokler drugi plačujejo njihove (ne)umnosti. Tudi pri tem naslednjem posvetovalnem referendumu glede (ne)kulturnih pravicah potomcev z drugih področij bivše nam skupne države, sedaj tretje in četrte generacije. Gre za novo pobudo raznih predlagateljev ter za zapravljanje denarja. To je sramota za vse poslance, levo in desno opcijo, ki kljub slabim izkušnjam v preteklosti niso ničesar naredili, da se referendumska zakonodaja uredi tako, da ne bo mogoča zloraba le-te.
Trdno sem prepričan, da na napovedanem ali napovedanih referendumih, in sicer iz protesta, ne bo prišlo glasovat več kot kakšnih 10 % upravičencev. Pa samo malo poglejmo statistiko in ugotovili bomo, kako je možno manipulirati z ljudstvom. Vzemimo primer referenduma, ki smo ga imeli v preteklosti o »malem delu«. Na naslovnici dnevnega časopisa je objavljeno z velikimi črkami, da je »kar 80 odstotkov volivcev zakonu nasprotovalo«. Pa temu ni tako. Z drobnimi črkami so zapisali, da je bila udeležba 33,82 % in da je od tega odstotka glasovalo proti 80,16 % in ne od skupnega števila upravičenih volivcev, ali drugače povedano, 66,18 % volilnih upravičencev ni prišlo glasovat. Na ta način vse stranke pri vseh referendumih ali pri volitvah manipulirajo. Referenduma o volitvah v državni zbor se je udeležilo 37,9 %, o sodelovanju države pri gradnji TET 3 27,3 %, o preoblikovanju Slovenskih železnic 31,2 %, o ustanovitvi pokrajin samo 10 % ... Če poenostavim, povprečno se referendumov udeležuje tretjina volivcev. Zato so potrebne spremembe zakonodaje. Za spremembo referendumskih predpisov je potrebna dvotretjinska večina, ki jo v sedanjih odnosih v parlamentu ni mogoče zagotoviti.
Na žalost vemo, kakšni so sedanji predpisi glede razpisov za referendume, in kljub slabim izkušnjam iz preteklosti niti ena vlada ni pričela s postopkom za spremembo referendumske zakonodaje. Očitno z namenom, da se še naprej manipulira z ljudstvom, z ustrezno retoriko, ikonografijo, populističnimi nastopi, in referendum je razpisan. Lahko je predlagati referendume iz varnih foteljev in z zagotovljeno plačo ter privilegiji. Vse v imenu ljudstva, ki itak plača vse. Zato predlagam vsem strankam, če so sposobne konsenza, naj se sprejme moratorij na referendume in prične postopek za spremembo zakonodaje. V nove predpise bi kazalo vnesti možnost, da vsi predlagatelji za razpis referenduma deponirajo določeni znesek, ki bi ustrezal stroškom referenduma, ki se jim bo povrnil, če bo na volišča prišlo vsaj 51 % volivcev in če bo na referendumu glasovalo za ali proti vsaj 75 % od skupnega števila tistih, ki so prišli na glasovanje.
Pa še to: naj se sprejme predlog, da se referendumi razpisujejo na dve leti. Tako se bomo izognili številnim (ne)umnim referendumom in manipulacijam ljudstva. Nič tako pretresljivega se ne zgodi v dveh letih, razen da po nepotrebnem zapravimo denar. Itak ga ni, čeprav vsi stavkajo. Kolikor vem, nimamo »rezervne države«. Samo eno Slovenijo imamo, ki smo jo in jo želimo še molsti, čeprav je vsa shirana.
Remzo Skenderović, Ljubljana
