Vaja Zlomljeno krilo 2021: trk letala C-130 in pilatusa PC-9

Scenarij vaje je bil, da sta zaradi pomanjkljive komunikacije na nizki višini trčila tovorno letalo Lockheed Martin C-130, ki je pristajalo, in letalo Pilatus PC-9, ki je vzletalo. Pilot Pilatusa se je iz letala izstrelil in je nezavesten pristal v bližini razbitin letala, kopilot pa je umrl. Tovorno letalo je uspešno pristalo, vendar ga je zaradi uhajanja goriva ob pristanku zajel ogenj.

Stekli so postopki reševanja in preiskave nesreče. Odzvali so se kontrola zračnega prometa, letališki gasilci Fraporta Slovenija in kranjski poklicni gasilci ter zdravstveno osebje. Na kraj dogodka so prišli policisti in civilni ter vojaški preiskovalci letalskih nesreč in incidentov zrakoplovov. Pogasili so letalo, izvedli reševanje ponesrečenih, zavarovali kraj nesreče in dokaze, nevtralizirali nevarne snovi ter začeli identifikacijo žrtev.

"Današnja vaja je učilnica na prostem za medresorsko sodelovanje med različnimi organi v državi za preiskovanje letalskih nesreč," je ob ogledu vaje izpostavil minister za obrambo Matej Tonin. Kot je pojasnil, so pretekle izkušnje pokazale, kako pomembno je stalno usposabljanje za usklajeno delovanje civilnih in vojaških služb, da lahko preiskave tečejo čim bolj nemoteno. Kot je opozoril minister, lahko neusklajenost različnih sistemov privede do napačnih zaključkov, ki lahko vodijo do novih nesreč. "Zato je vaja Zlomljeno krilo za nas izjemno dragocena, saj povečuje našo pripravljenost in usposobljenost za to, da preiskovanje letalskih nesreč teče čim bolj profesionalno," je izpostavil.

Vodja službe za preiskovanje letalskih nesreč in incidentov vojaških zrakoplovov ministrstva za obrambo Mihael Klavžar je pojasnil, da je vaja Zlomljeno krilo v zadnjih letih v sodelovanju različnih organov in institucij prerasla v kompleksno vajo kriznega odzivanja. Vajo organizirajo v sodelovanju s Fraportom Slovenija in Nacionalnim forenzičnim laboratorij ministrstva za notranje zadeve.

Vodja intervencije iz Fraporta Slovenija Milan Dubravac je povedal, da nesreče, kot jo je predvideval današnji scenarij, na brniškem letališču še ni bilo. Pogostost izrednih dogodkov na letališčih je izjemno majhna, so pa posledice takšnih nesreč lahko katastrofalne, je izpostavil. Pojasnil je, da so na letališču v prejšnjih letih ob približno 30.000 operacijah in 1,8 milijona potnikov v povprečju letno beležili od osem do deset alarmov za pripravljenost ob manjših tehničnih težavah letala. Drugo stopnjo alarma, ko bi letalo pri pristanku lahko imelo resne težave, pa beležijo enkrat na dve do tri leta.

V današnji vaji so uporabili razbitine vojaškega letala, s katerim se je leta 2004 smrtno ponesrečil namestnik poveljnika 15. brigade vojnega letalstva Slovenske vojske Drago Svetina. Kot je izpostavil Klavžar, se je na osnovi izkušenj iz preteklih nesreč veliko spremenilo na področju varnosti letenja tudi v Slovenski vojski.

Zadnji incident je bil trk španskega vojaškega helikopterja v daljnovod v bližini Brestanice 20. maja letos, ki se je končal z zasilnim pristankom in brez žrtev. Prve ugotovitve kažejo, da za nesrečo ni bila kriva morebitna tehnična napaka. Preiskava, ki poteka v sodelovanju s španskimi preiskovalci, se sicer še nadaljuje. Kot je poudaril Klavžar, pa je bilo ključno, da so čim prej izključili možnost tehnične okvare, ki bi se lahko ponovila tudi na kakšnem drugem helikopterju.