Tisti, ki Rusiji pripisujejo agresivnost, to mnenje utemeljujejo predvsem z agresijo, ki jo je ta država izvedla februarja 2022 na Ukrajino. To dejanje zagotovo zasluži obsodbo, pri njegovem vsebinskem vrednotenju pa je vendarle treba upoštevati, zakaj je do njega prišlo. Konkretno: je agresija na Ukrajino odraz imperialnih ambicij Rusije ali pa je bila s strani Ukrajine neposredno izzvana? Osebno menim, da je bila izzvana, argumenti, ki govorijo temu v prid, pa so po mojem mnenju predvsem v naslednjem. Leta 2014 je bil v Ukrajini ob podpori zahodne politike izveden državni udar. Politično oblast je z njim prevzela skupina ljudi, ki je začela številno rusko prebivalstvo (okoli osem milijonov ljudi) obravnavati na način, ki je v Evropi poznan kot nacifašizem. To je izzvalo državljansko vojno, ki naj bi se jo končalo z mirovnim sporazumom Minsk 2 iz februarja 2015; ta naj bi ruskemu prebivalstvu zagotavljal običajne demokratične pravice, Ukrajina pa se je z njim tudi zavezala, da se ne bo pridružila Natu. Žal Ukrajina ob polni podpori zahodne politike sporazuma ni spoštovala, kar sta lani potrdila tudi takratna nemška kanclerka Merklova in francoski predsednik Hollande, oba sopodpisnika sporazuma. Ukrajinska politika je za tem še zaostrila ravnanje z ruskim prebivalstvom, višek te fašistoidnosti pa odraža njen zakon o avtohtonih narodih, ki ga je sprejela sredi leta 2021 in je rusko prebivalstvo razglasil za drugorazredne državljane, Žide pa na primer za avtohtone. Če bi Ukrajina sporazum Minsk 2 spoštovala, do ruske agresije zanesljivo ne bi prišlo. Žal pa se je zgodila in je hitro prerasla v krvavo vojno. Rusija je bila pripravljena vojno hitro zaključiti, o čemer priča carigrajski predlog mirovnega sporazuma iz leta 2022, ki pa ga Ukrajina po nalogu zahodne politike ni smela podpisati. Tudi v intervjuju z ameriškim novinarjem, ki ga je imel pred nekaj dnevi, je ruski predsednik Putin dovolj nedvoumno povedal, da se ukrajinsko vojno lahko hitro konča, če se le ZDA tako odločijo.
Vojna je bila izzvana
Spričo gornjih navedb ne gre dvomiti, da je bila vojna v Ukrajini izzvana, celotno dogajanje pa so usmerjale predvsem ZDA. O motivih, zakaj so to počele, lahko zgolj domnevamo. Sam menim, da so imeli pri tem osrednjo vlogo predvsem naslednji dejavniki. ZDA so imele ves čas po drugi svetovni vojni prevladujočo vlogo v svetu, ta njihov primat pa je vse bolj ogrožen. Ogroža ga predvsem Kitajska, saj ta postaja gospodarsko najmočnejša država in tudi njena politična vloga je vse večja. Zadnje desetletje in še kaj več pa se je rojeval še en dejavnik, ki bi politični prevladi ZDA lahko resno škodil. Gre za vse intenzivnejše gospodarsko sodelovanje med EU in Rusijo, še posebno pa za vse večjo energetsko odvisnost EU od Rusije. Ta njuna povezanost je že slabila vlogo Nata, ki je sicer predvsem orodje, s katerim si ZDA politično podrejajo EU. Te zadrege ZDA je ukrajinska vojna učinkovito razrešila. Da bo tako tudi čim dlje ostalo, lahko veliko pomaga zaskrbljenost evropske javnosti, ki naj bi jo ogrožala ruska agresivnost in v naslednjih letih obeta nove vojaške spopade, še posebno v primeru, če bo Rusija iz sedanje vojne v Ukrajini izšla kot zmagovalka. Zato se nevarnost, ki naj bi jo za EU, še predvsem pa za baltiške države, predstavljala Rusija, v javnosti močno propagira.
Z ukrajinsko vojno so ZDA nedvomno učinkovito zadovoljile nekatere svoje politične interese. Jim pa ta vojna prinaša tudi ekonomske koristi, pa ne zgolj s tem, ko je krepko zaposlila njeno orožarsko industrijo. Nič manj pomembno ni, da je sedaj energetska oskrba EU v nemajhni meri odvisna od njih. Ta oskrba je tudi bistveno dražja od dosedanje ruske, kar slabi konkurenčnost evropskega gospodarstva in še kako koristi ZDA.
Poleg same Ukrajine je vojna, ki poteka na njenih tleh, predvsem ekonomsko močno prizadela EU. Zakaj jo njena politika kljub temu tako zavzeto podpira, je vprašanje, za katero ni lahko ponuditi zadovoljivega odgovora. Sam ga predvsem zaznavam v resni krizi demokracije, ki jo je povzročil neoliberalizem, to je prevladujoča, interesom kapitala prilagojena politična usmeritev. Spričo oslabele demokracije sedaj upravljanje evropskih držav poleg kapitala povečini obvladujejo ljudje, ki tej zahtevni nalogi ne po znanju in tudi etično niso dorasli, zunanja grožnja, kakršno naj bi za vse nas predstavljala Rusija, pa jim je spričo njihove upravljavske neučinkovitosti očitno dobrodošla.
