Če smo v preteklosti afriško literaturo časovno klasificirali na oralno, predkolonialno, kolonialno in postkolonialno obdobje pisanja, pri čemer je bilo slednje zaznamovano z izrazito družbenopolitično angažiranostjo, predvsem glede na teme o neodvisnosti in formiranju novonastalih držav, nam sodobna afriška literarna produkcija ponuja drugačen, bolj svež pristop k temam, porajajočim se znotraj hiperglobalizirajočega sveta, znotraj katerega Afrika ni več razumljena kot od sveta izolirana celota. Čeprav se na prvi pogled zdi, da se je afriška literatura razbremenila svoje načelne političnosti, se je političnost te pravzaprav preselila s področja kolektivnega na področje osebnega, kar se jasno kaže tudi znotraj vprašanj spola, spolnosti in navsezadnje tudi LGBT-tem, o katerih piše nigerijska pisateljica Akwaeke Emezi. Pisateljica se namreč tudi sama identificira kot nebinarna transspolna oseba, pri čemer uporablja zaimke oni/njih/njihovo, o čemer piše v svojem delno avtobiografskem prvencu Freshwater (2018), kjer znotraj politeističnega in panteističnega religijskega sistema Igbo sebe naslavlja kot ogbanje, zli duh, s čimer med drugim tudi posredno izprašuje odnos med telesom in duhom znotraj zahodnega dualizma.
Kako je umrl Vivek Oji
Njen drugi roman Kako je umrl Vivek Oji, ki je nemudoma postal uspešnica New York Timesa, se začne s smrtjo Viveka, sina Nigerijca Chike in v Nigeriji živeče Indijk...
Košarkarji Dallasa so le še zmago oddaljeni od napredovanja v finale zahodne konference v ligi NBA. Na peti tekmi drugega kroga končnice so na krilih...
Evropsko sodišče za človekove pravice ESČP je odločilo, da je tožba slovenskih ribičev proti Hrvaški nedopustna. Presodilo je namreč, da na Hrvaškem...
Padavine bodo dopoldne pogostejše in močnejše v zahodnih krajih. Pihal bo vzhodni do jugovzhodni veter, ob morju se bo zvečer okrepil jugo. Najvišje...