Še vedno imamo enega najstarejših sadovnjakov kakijev, ki je bil zasajen kot eksperiment leta 1954, ko so bile takrat še agrarne skupnosti. Moj tast je imel tudi nasade breskev, jabolk, kivijev, ribeza, jagod, a smo to v večini opustili in se razen breskev in oljk danes večinoma ukvarjamo z vinogradništvom, tako da negujemo deset hektarjev vinogradov, imamo pa še viteški vinograd, v poklon vinskim vitezom, ki ga je zasadil moj tast, in v katerem raste sedem rdečih avtohtonih istrskih sort in dvanajst belih pa nekaj trt iz Avstrije, Nemčije, Črne gore, Makedonije ter potomka mariborske najstarejše trte na svetu.
Če sta malvazija in refošk nekdaj veljala za paradni vini v Istri, sta danes obe sorti močno prisotni pa tudi hvaljeni v Vipavski dolini, v Goriških brdih in na Krasu. V Brdih pridelajo že skoraj toliko refoška kot v Istri, malvazija pa je nasploh postala paradna sorta tako v Brdih in Vipavski dolini kot na Krasu.Pri tem moramo biti pazljivi. V Goriški brdih nikakor ne pridelajo toliko refoška kot ga mi v Istri, ampak grozdje kupujejo tudi od drugod. Pri njih je še vedno glavna sorta merlot. Dokler se malvazija ni dobro prodajala, se tudi v Brdih, Vipavski dolini in na Krasu ni toliko govorilo o malvaziji, saj vemo, da je na Krasu paradna sorta vitovska, v Vipavski dolini in Goriških brdih pa rebula. V Istri trdno stojimo za tem, da je na prvem mestu pri rdečih sortah refošk, pri belih pa malvazija, in če nekdo kupi steklenico refoška iz Brd ali pa malvazije iz Brd, s Krasa ali iz Vipavske doline, bo nedvomno pil povsem drugačna vina. V Istri imamo na srečo vinarje, ki ne gledajo na svetovne trende.
Nasploh se zdi, da se identiteta, po kateri smo prepoznavali posamezne regije po sortah, vse bolj briše. Konec koncev so začeli saditi merlot tudi na Dolenjskem. Kako kot predsednica Društva vinogradnikov Istre gledate na to?Ne glede na podnebne spremembe, ki na neki način zamegljujejo tradicionalne sorte po regijah, sem prepričana, da bodo posamezne sorte, ki so že od nekdaj prisotne v posameznih regijah, odpornejše proti vsem tem podnebnim spremembam. Je pa res, da se še ne zavedamo dobro, da z dovoljenimi in priporočenimi sortami po posameznih regijah, v katere vključujemo svetovne sorte, izgubljamo identiteto posameznih vinskih okolišev. Ko pridejo k nam gosti na degustacijo, se nikdar ne bom hvalila s chardonnayjem ali shyrazom, ampak zgolj z refoškom in malvazijo ter posameznimi starimi istrskimi sortami, kot sta na primer črna borgonja, ki je sorodnica malvazije, oziroma črna malvazija, z bianchero, ciprom ali momjanskim muškatom.
Pa so te stare sorte sploh tržno zanimive?Da bodo te stare sorte zelo tržno zanimive, bi bilo iluzorno pričakovati. Bianchera ne bo za kupce vin nikdar zanimivejša kot malvazija. A tukaj gre za ohranjanje kulturne in vinske dediščine, da ostane nekaj za naše zanamce.
V svetu velja, da se prav posamezne regije, kot so Burgundija, Bordeaux, Toskana in Šampanja, predstavljajo trgu kot blagovne znamke. Istra kot vinska regija in blagovna znamka kljub vsemu ni tako prepoznavna v tem smislu, kot so pri nas na primer Goriška brda. Zdi se, da ste v tem smislu vinarji iz slovenskega dela Istre močno zaspali.S tem se popolnoma strinjam, ker se posameznih vinskih regij in okolišev ne propagira tako, kot bi se jih moralo. Istra se razprostira od Milj do Pulja ter še dlje, skoraj do Opatije, in nedvomno sta tukaj paradni sorti malvazija in refošk. Že leta 2007 sva z nekdanjim predsednikom Udruge istrskih vinara Vinistra Ivico Matoševićem podpisala pismo o nameri o uporabi besede Istra za vinorodni okoliš tako pri nas kot pri njih. Poslano je bilo v Bruselj, Ljubljano in Zagreb, a odgovora ni bilo od nikoder. Tudi znotraj našega društva vinogradnikov nekateri temu niso bili naklonjeni. Še več. Hrvati uporabljajo ime Istra, mi pa dajemo zraven pridevnik slovenska, se pravi, da smo s tem že v osnovi v nekem manjšinskem položaju. Dejstvo je, da so bili že pred tridesetimi leti Brici, ki so hodili dopustovat v Istro, tisti, ki so začeli z nasveti pomagati istrskim vinogradnikom, da so začeli pridelovati boljša vina. Do takrat si lahko šel v Istro na zelo dobro večerjo, zraven pa si lahko pil tudi zelo slabo vino. Ampak zdaj so nas hrvaški kolegi prehiteli po levi in po desni. Pa ne po kakovosti vina, ampak po tem, kako so se lotili promocije blagovne znamke njihovih vin, ki prihajajo iz Istre. Zato danes marsikdo celo misli, da je Istra zgolj del Hrvaške. Zadnjič sem imela tukaj novinarja z Dunaja, ki me je koncu vprašal, kako se počutimo zdaj, ko nimamo več kun.
Njihova zgodba o promociji istrskih vin je nastala vzporedno z razvojem blagovne znamke Istre v okviru turizma. Začeli so zidati pompozne vinske kleti in luksuzne mini apartmajske hotele. V slovenskem delu Istre tega praktično ni. Ste eni redkih, pri katerih je sploh mogoče po degustaciji tudi prenočiti.Pri nas smo strategijo zastavili na množičnem turizmu, dejanskega učinka pa ni. Problem je, da že dvajset let govorimo in razpravljamo o strategijah in o njih pišemo knjige, dejanskega učinka pa ni. Preveč stvari smo zastavili na množični turizem, ki nas je dobesedno požrl, od tega pa nimamo praktično nič. Lahko se še toliko hvalimo z zelenim turizmom, e-kolesi, ampak zamudili smo 20 let v primerjavi s kolegi s Hrvaškega. Tam so začeli s krediti in celo nepovratnimi sredstvi obujati zapuščene vasi, graditi vile z bazeni, vinske kleti in restavracije. In to v zaledju. Turizem so od morske obale potegnili v notranjost. Poskusite pri nas dobiti gradbeno dovoljenje za vinsko klet ali vilo z bazenom. Misija nemogoče.
Po drugi strani pa so v hrvaškem delu Istre cene poletele v nebo. Kupiti vino po normalnih cenah v hrvaškem delu Istre je prav tako postala misija nemogoče, da o cenah prenočitev v teh vilah in cenah hrane v prestižnejših restavracijah niti ne govorimo.To je res in to se že pozna. Ljudje, ki so nekoč kupovali vino na tej strani meje in so ga potem začeli nabavljati, ko so bili že na počitnicah, se počasi vračajo k slovenskim vinarjem. Zdaj vino pri nas kupujejo, že ko gredo na dopust, in še potem, ko se vračajo domov, se ustavijo po karton ali dva.
