Liga, ena od strank vlade Giorgie Meloni, se je odpovedala sporazumu o sodelovanju s Putinovo stranko Združena Rusija iz leta 2017. Matteo Salvini, voditelj Lige, ki je tako popustil pritisku, tudi iz lastne stranke, je vrsto let veljal za Putinovega privrženca, nosil je celo majico z njegovo podobo. V zadnjih dveh letih je sicer podpiral sankcije proti Rusiji in pošiljanje orožja v Ukrajino, ni pa Putina kritiziral. Zdaj se je za to gesto odločil, ker so opozicijske stranke zahtevale, da se glasuje o nezaupnici Salviniju, ker da zaradi vezi s Putinom naj ne bi bil primeren za podpredsednika vlade ter ministra za transport in infrastrukturo.
Melonijevi še večji vpliv?
»Vojna je povsem spremenila našo sodbo o Rusiji,« so zdaj v Ligi zapisali v sporočilu za javnost in poudarili, da so imele italijanske vlade pred letom 2022 s Putinom dobre odnose. V resnici je velik prijatelj Putina vse do svoje smrti lani ostal večkratni premier Silvio Berlusconi, voditelj stranke Naprej Italija, ki je prav tako v koaliciji Giorgie Meloni.
Ligi pa gre slabo. Podobno kot na parlamentarnih volitvah jeseni 2022 naj bi na junijskih evropskih volitvah dobila le okoli 8 odstotkov glasov. Leta 2019, ko se je Salvini videl kot bodoči premier, pa je na evropskih volitvah zmagala s 34 odstotki glasov.
V zadnjih letih so se na račun Lige krepili Bratje Italije, ker so bili do leta 2022 v opoziciji. Na parlamentarnih volitvah leta 2018 so dobili le 4 odstotke glasov, jeseni 2022 pa 26 odstotkov. Za evropske volitve jim ankete napovedujejo še večjo zmago.
Za Melonijevo, voditeljico nekoč izrazito evroskeptične stranke, ki je izšla iz fašizma, se zdi, da njenega vzpona še ni konec. Vse bolj vplivna postaja tudi v EU. Povezuje se s predsednico evropske komisije Ursulo von der Leyen, ki bi podporo za drugi mandat lahko iskala pri njej in njenih zaveznikih na skrajni desnici v drugih državah EU. Vpliv Melonijeve bi se lahko še povečal z izvolitvijo Donalda Trumpa za predsednika ZDA, saj mu je od vseh evropskih voditeljev najbližje.
Za povezovanje desnice Melonijeva ni zainteresirana
Tudi v Franciji se junija obeta zmaga skrajni desnici, ki pa je v opoziciji. Melonijeva ima prevlado v skupini evropskega parlamenta, ki se imenuje Evropski konservativci in reformisti (ECR), Marine Le Pen pa v evroskeptični in proruski skupini Identiteta in demokracija, v kateri sta tudi Liga in Alternativa za Nemčijo (AfD). Združitev obeh skupin ne pride v poštev. Melonijeva želi namreč zdaj, ko je na oblasti, sodelovati z institucijami EU, da bi iz sklada za okrevanje po pandemiji za Italijo počrpala 200 milijard evrov.
Temu, da bi v EU kot Viktor Orban postala izobčenka, se je izognila tudi zato, ker se zavzema za močan Nato in pomoč Ukrajini. Prav ona je pred nekaj tedni prepričala madžarskega premierja, da je na koncu le odobril evropsko pomoč Ukrajini v vrednosti 50 milijard evrov. Tako jo drugi zahodni voditelji vidijo v vse bolj pozitivni luči. Melonijeva se poskuša v EU okrepiti z Orbanovim Fideszom in povezati z Evropsko ljudsko stranko (EPP), ki bo spet zmagala. Skratka, na EU hoče razširiti položaj, ki obstaja že v Italiji, kjer je Melonijeva v koaliciji s stranko Naprej Italija, ki je del EPP. Vendar bo von der Leynova težko sprejela podporo španske stranke Vox, Francoza Erica Zemourja in poljske ultrakatoliške stranke Zakon in pravičnost (PiS), ki so v ECR.
