Na sončen dan se v Mariboru postavi vprašanje … Kam z našimi najmlajšimi? Eden od odgovorov je obisk katerega od številnih mariborskih javnih igrišč in igral za otroke.

A kaj, ko je večina starejših igral potrebna temeljite prenove, mariborska javna igrala in igrišča pa so ob tem večkrat tarča vandalizma. Če temu dodamo še dejstvo, da je na Pobrežju sicer javno dostopno igrišče postavljeno za ograjo ter občasno zaklenjeno …

Maribor, mesto otroških igrišč?

Število javnih otroških igrišč se je v zadnjih letih korenito spremenilo – če smo imeli v letu 2021 v Mariboru le 20 javnih otroških igrišč, se je v letih po nastopu župana Arsenoviča številka povečala za dodatnih 26 igrišč, Mestna občina Maribor pa je zasnovala celo poseben interaktivni zemljevid javnih igrišč.

»Da so potrebe po tovrstni infrastrukturi velike se je pokazalo že v času participativnega proračuna ter na podlagi pobud mestnih četrti in krajevnih skupnosti,« nam pojasnijo na Mestni občini Maribor, kjer so se za sistematično vlaganje v nova javna igrišča odločili v prid ciljni skupini otrok in mladosti, pri čemer so zasledovali pomen gibanja, rekreacije, igre, druženja in zdravega življenjskega sloga.

[[image_1_article_62198]]

Za varno igro skrbijo v Snagi

Kdo pa za mariborska javna igrišča in igrala sploh skrbi? Večina igrišč je v upravljanje predana podjetju Snaga, ki, kot nam pojasnijo, trenutno vzdržuje 34 otroških igrišč, pri čemer gre tako za nova kot starejša igrišča.

»Polovica vseh igral na javnih otroških igriščih je novejših, ostala so starejša in glede na večletno uporabo tudi že nekoliko obrabljena.«

»Polovica vseh igral na javnih otroških igriščih je novejših, ostala so starejša in glede na večletno uporabo tudi že nekoliko obrabljena,« pojasnijo ter dodajo, da sodelavci Snage skrbijo za redno vzdrževanje igral, popravila in čiščenje.

Na Pobrežju javno otroško igrišče zaklenjeno

Čeprav so javna otroška igrišča namenjena vsem ter zasnovana tako, da zagotavljajo varno igralno okolje, se tudi na tem področju pojavlja nekaj problematik. Izstopata predvsem dve – občasno zaklenjena igrišča ter vandalizem.

Kot primer zaklenjenega igrišča so meščanke in meščani nedavno izpostavili pobreško javno igrišče, pri čemer so številni zapisali, da so s svojimi otroki večkrat obstali pred zaklenjeno ograjo.

»Vsa javna otroška igrišča so namenjena javnosti, zato so tudi vsem javno dostopna,« sicer pojasnjujejo na Mestni občini Maribor:

»V določenih primerih kot ga navajate v MČ Pobrežje je igrišče za ograjo, saj je v sklopu športne infrastrukture. Ne glede na to dejstvo je trenutno vzpostavljen režim, ki omogoča vsem uporabnikom, da to javno igrišče koristijo,« dodajajo in pripomnijo:

»Na podlagi pobud občanov na Mestni občini Maribor v sodelovanju s Športom d.o.o., ki ima športno infrastrukturo v upravljanju, razmišljamo, da se bo v prihodnosti odstranila betonska ograja in bo igrišče dostopno 24 ur na dan.«

Da se problematika občasno zaklenjenega pobreškega igrišča rešuje, je na socialnih omrežjih, kjer so prebivalci Pobrežja igrišče izpostavili, pojasnil tudi predsednik Mestne četrti Pobrežje, Blaž Vampl.

Kaj pa šolska igrišča?

Svojčas so bila za javnost ves čas odprta tudi igrišča ob osnovnih šolah, ki so jih mladi pogosto izkoristili za igro nogometa ali košarke. Šolska igrišča so danes pogosto pod ključem ali pa odprta le za kratek čas v popoldnevu.

Glede na to, da šolska igrišča in igrala Mestna občina Maribor (so)financira, se pojavlja vprašanje, ali ne bi bilo prav, da bi bila javnosti dostopna tudi slednja ...

»Osnovnošolska zunanja igrišča so del šolskega prostora, kjer poteka pedagoški proces in so prvenstveno namenjena osnovnošolskemu izobraževanju, aktivnemu oddihu in rekreaciji učencev,« pojasnjujejo na MOM ter dodajo, da je praksa glede dostopnosti do šolskih igrišč v popoldanskem času med šolami različna:

»V Mariboru je različna praksa po posameznih osnovnih šolah glede dostopnosti igrišč v popoldanskem času. Pri odločitvi je potrebno upoštevati osnovno vodilo, da igrišča predstavljajo varno okolje za osnovnošolce, zato je potrebno upoštevati tudi dosedanje izkušnje glede vandalizma.«

Žal nad otroškimi igrišči niso navdušeni vsi ...

Čeravno namenjena našim najmlajšim, otrok in mladim, ki se želijo aktivno sprostiti, pa niso javna igrišča zato nič manjše tarče vandalov … Na Mestni občini Maribor pojasnijo, da se žal z vandalizmom srečujejo tudi na javnih otroških igriščih, pri čemer se še posebej spomnijo primera povsem novih otroških igral na Pobrežju, ki so bila postavljena leta 2021 in kmalu zatem poškodovana.

»Za novo igrišče smo zagotovili dodatna proračunska sredstva in zbirali donacije, saj se zavedamo, da je prav za otroke najpomembnejša igra na prostem, naredili nekaj dobrega za skupnost, kar so vandali čez noč uničili,« še spomnijo na MOM.

Na Snagi sicer večjih primerov vandalizma pri skrbi za »svoja« igrišča ne zaznavajo, se pa tu in tam pojavijo primeri neprimerne uporabe igral s strani starejših otrok oziroma mladine.

Vlaganje v igrišča tudi v prihodnje

Področje javnih igrišč tako v Mariboru ostaja vidno tudi v letu 2024.

»Naša želja je, da na vseh lokacijah vzpostavimo dovolj javnih igrišč glede na gostoto prebivalstva v posameznem kraju, zato bomo s projektom v prihodnje tudi nadaljevali, seveda v skladu s proračunskimi zmožnostmi,« dodajajo na MOM ter pripomnijo, da pri načrtovanju igrišč aktivno vključujejo predstavnike posameznih mestnih četrti in krajevnih skupnosti, pri izbiri vadbenih naprav za gibalno ovirane osebe pa tudi ustrezne strokovne službe.

»Nabavljamo igrala, ki so inovativna, trajnostna, varna, ustrezno certificirana in vplivajo na razvoj kognitivnih in motoričnih sposobnosti otrok,« pojasnijo na MOM ter dodajo: »Igrišča urejamo celovito z urbano opremo in primerno vegetacijo in takšna, ki bodo primerna za vse ciljne in starostne skupine, tudi za gibalno ovirane.«

Ob tem si v podjetju Snaga, ki vzdržuje 34 mariborskih javnih igrišč, želijo, da bi se v prihodnje vsa stara in že obrabljena igrala postopno zamenjala z novimi. »S tem bi se prispevalo k privlačnosti igrišč, ki igrajo ključno vlogo pri spodbujanju otrokovega razvoja in so pomemben del lokalne skupnosti, kjer se otroci ne le zabavajo ampak tudi učijo, rastejo in se družijo,« zaključijo.