Bilo je nepozabno, ko sem prvič v življenju doživela, kako skrajno nekulturna je lahko tudi kultura, se spominja Fridl Jarčeva. Seje parlamentarnega odbora za kulturo so bile ponižujoče, pravi: »Pogosto me niso želeli klicati niti po imenu ali me sploh kakorkoli neposredno ogovoriti.«
Direktor Frankfurtskega knjižnega sejma Jürgen Boos je s tem, ko je dejal, da si Drago Jančar zasluži Nobelovo nagrado, jasno dal vedeti, kdo bi moral stati na slavnostnem govorniškem odru prvi dan, in ne šele tretji dan na enem od debatnih dogodkov.
Protesti so bili dirigirani, je prepričana. »Ni šlo za dobrobit kulture, ampak za prav določene politične in – kar je še precej huje – finančne interese.«
Kar precej let izkušenj sem si nabrala v gospodarstvu in drznila bi si reči, da bi lahko že s skupnim depojem za muzeje in arhive, z enim objektom in enim varnostnikom, kultura na leto prihranila milijone in jih koristneje porabila.
VEČ V TISKANI IZDAJI REPORTERJA IN TRAFIKI24
