V štirih Unesco biosfernih območjih v Sloveniji bomo Dan Zemlje obeležili aktivno

19.4.2023 | 11:00

Izdelovanje bivališč za opraševalce - OŠ Podčetrtek, 4. razred

Dan Zemlje, ki ga vsako leto obeležujemo 22. aprila, bo poseben dan tudi za vsa štiri biosferna območja v Sloveniji, ki so sočasno tudi naravovarstvena območja. Ponekod pripravljamo posebno dogajanje, drugod pa obiskovalce vabimo k samostojnemu spoznavanju znamenitosti ter spoštljivega odnosa do naravnih in kulturnih vrednot.

V Unescov program Človek in biosfera so v Sloveniji uvrščena štiri biosferna območja: Julijske Alpe, Kras, Kozjansko in Obsotelje ter Mura. Za vsako od njih je Svetovni dan Zemlje posebna priložnost za opozarjanje na neločljivo povezanost človeka in narave.

V Kozjanskem regijskem parku, ki je upravljavec Biosfernega območja Kozjansko in Obsotelje, smo se praznovanju Svetovnega dneva Zemlje pridružili že pred 25. leti. V sodelovanju z osnovnimi šolami in ob podpori Urada za UNESCO smo letos že v marcu razpisali literarni natečaj za osnovnošolce na temo »Opraševalci«. Opraševanje rastlin je ključnega pomena za obstoj življenja, kot ga poznamo danes. Med opraševalci vsi najbolje poznamo domače, medonosne čebele, ki pa niso edini opraševalci rastlin. Za opraševanje skrbi še več kot 560 vrst divjih čebel, čmrlji, metulji, hrošči in druge živali.

Natečaj, na katerega se je letos odzvalo šest šol, svoje izdelke pa je prispevalo 34 učencev, se bo z izdajo zbornika zaključil 21. aprila. Udeležence natečaja bomo za nagrado popeljali na ogled Parka Škocjanske jame. Ob Dnevu Zemlje bomo z razstavo fotografij zaključili tudi celoletni fotografski natečaj »Biodiverziteta – umetnost življenja 2022«.

Poklon Zemlji tudi v Biosfernem območju Julijske Alpe

V Biosfernem območju Julijske Alpe, katerega osrednji del je Triglavski narodni park, bomo  Dan Zemlje obeležili s poučnim pohodom. Skupaj z blejsko območno enoto Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS) v soboto, 22. aprila, pripravljamo vodenje po Učni poti Goreljek na Pokljuki, in sicer v okviru dneva odprtih vrat na gozdnih učnih poteh v Sloveniji v organizaciji ZGS. Zborno mesto je ob 9. uri pri hotelu Jelka na Pokljuki. Na brezplačni vodeni obisk lani temeljito prenovljene gozdne učne poti se je zaradi lažje organizacije treba prijaviti, saj bo izvedba dogodka prilagojena vremenskim razmeram na terenu. Podrobnosti lahko preberete na tej povezavi.

Dober kilometer dolga in nezahtevna pot je primerna tudi za najmlajše. Na njej lahko spoznamo  zanimivosti rastlinskega in živalskega sveta, Pokljuko nekoč in danes ter pomen šotnih barij, ki sodijo med najbolj dragocene dele narave in so najbolj južno ležeča barja v Evropi. Učna pot barje Goreljek je ena izmed najbolj obiskanih učnih poti v Triglavskem narodnem parku. V Javnem zavodu Triglavski narodni park, upravljavcu Triglavskega narodnega parka in Biosfernega območja Julijske Alpe, smo infrastrukturo poti lani temeljito prenovili. Učna pot je bogatejša za 15 novih informativnih tabel, prenovili pa smo tudi obsežen del lesenih delov poti in ograj.

Povabilo na poučno pot v Biosferno območje Kras

Osrednji del Biosfernega območja Kras se razprostira nad podzemnim sistemom Škocjanskih jam, ki so od leta 1986 vpisane na seznam svetovne dediščine Unesco. V Parku Škocjanske jame, ki je upravljavec Biosfernega območja Kras, vas na Dan Zemlje vabimo v njegovo osrčje, na učno pot Škocjan. Leta 2011 je bila ta pot, ki je dolga približno dva kilometra, s strani Turistične zveze Slovenije in partnerjev (Zavod za gozdove in Slovenia Outdoor) razglašena kot naj tematska pot.

Simbol učne poti je kapljica, ki spremlja obiskovalce po celotni trasi. Informativne table z ilustracijami, fotografijami in jedrnatim, vsem generacijam razumljivim spremnim besedilom, pomagajo k boljšemu razumevanju naravnih pojavov in kulturne dediščine, ki jih srečamo v okolici. Sprehod po poti se prične in konča pred informacijskim centrom parka v Matavunu. Tam lahko obiskovalci dobijo vse dodatne informacije in si kupijo vodnik po učni poti Škocjan.

Kaj so biosferna območja?

Biosferna območja so mednarodno prepoznana območja ekosistemov z bogato biotsko raznovrstnostjo. Biosfera je izraz za celoten prostor na Zemlji, v katerem živijo organizmi; biotska raznovrstnost ali biodiverziteta pa pomeni, da se na določenem območju pojavlja veliko število rastlinskih in živalskih vrst.

V biosfernih območjih je poudarek na sožitju med ljudmi in njihovim okoljem. To pomeni, da zavarovana narava ni pomembnejša od uravnoteženega gospodarskega razvoja in kakovosti bivanja. Prav zato vzpostavljajo pozitiven odnos in enakovredno partnerstvo med človekom in naravo. Namenjena so ohranjanju pestrosti živalskih in rastlinskih vrst, zagotavljanju trajnostnega razvoja in trajnostne rabe naravnih virov.

Med štirimi biosfernimi območji v Sloveniji je eno čezmejno

UNESCO, Organizacija združenih narodov za izobraževanje, raziskovanje in kulturo, je interdisciplinarni program Človek in biosfera (Man and the Biosphere Programme ali s kratico MAB) ustanovila leta 1971. Gre za medvladni raziskovalni program, ki vzpostavlja svetovno mrežo biosfernih območij.

Število razglašenih biosfernih območij se spreminja, saj se obstoječim priključujejo nova. Trenutno je v svetovno mrežo vključenih več kot 700 biosfernih območij v več kot 120 državah sveta. Nekatera med njimi segajo čez državne meje. Eno takih je Biosferno območje Mura, ki poleg ozemlja v Sloveniji obsega še območja vzdolž poplavnih ravnic Mure, Drave in Donave v Avstriji, na Madžarskem, v Srbiji in na Hrvaškem. Tudi Biosferno območje Julijske Alpe na slovenski strani si skupaj z istoimenskim biosfernim območjem na italijanski strani prizadeva za razglasitev skupnega Čezmejnega biosfernega območja Julijske Alpe.

Kozjanski regijski park