Drugačno otroštvo
Mene še zdaj, po več kot treh desetletjih samostojne države, vedno kar malce žgečka od vznemirjenja ob prečkanju italijanske državne meje. Za nas, ki smo živeli v osrednji Sloveniji in nismo imeli bližnjih prijateljev in sorodnikov z maloobmejnimi prepustnicami, so bili odhodi v tedanjo nakupovalno Meko izjemno redki in polni pričakovanj. Žvečilni gumiji, pomaranče, kavbojke, čevlji, vse! Kljub široko odprtim očem me v tistih časih ni posebej motilo, da je bilo ob cesti pravzaprav manj zanimivih prizorov, sploh če se nismo ustavili že v najbližji Gorici. Še Soča, ki je na svoji poti pri nas tako slikovita ter polna dramatičnih poglavij, se čez mejo, na svoji poti do izliva v Jadransko morje, spremeni v tekočo vodo nedefinirane barve.
Zame, prikrito obsedenko z vzporednicami in sredinsko poravnavo, so bila do neke mere zanimiva vsaj ogromna polja in nasadi topolov s svojimi ravnimi linijami. Nekaj, česar pri nas nisem poznala. Sicer pa se je vse zdelo precej dolgočasno, čeprav tega takrat ne bi za nič priznala. “A je še daleč?” sem vsake toliko vprašala očeta, ki je v časih pred pametnimi napravami v avtomobilu služil tudi kot navigator. Ne prepogosto, ker si ga nisem upala motiti, da se ne bi nakupovalni izlet zame predčasno zaključil.
Vedno je trajalo strašno dolgo, ampak je bilo zadovoljstvo potem toliko večje. Po poti nazaj si pa lahko gledal, stiskal, vonjal in okušal nakupljene trofeje.
Zakaj?
“V Udine greste na izlet? Ampak zakaj, saj tam ni nič lepega,” me je zasliševala tašča neko soboto zjutraj, ko si je zaželela klepeta. “No, ne vem, ampak na internetu je videti kar zanimivo, staro mestno jedro, grad,” sem hitela s pojasnjevanjem. Kot da bi se morala opravičevati, čeprav se mi seveda ni bilo treba. Me je pa ravno zaradi tega najinega pogovora vso pot malce stiskalo, če ima mogoče vseeno prav. Kaj, če se bomo vozili tri ure tja in nazaj, da bi ugotovili, kako nesmiseln je bil ta naš izlet? Ah, saj ni važno, bomo šli pa na hitro čez trgovine in spili eno dobro kavo, potem gremo pa še na kakšno pašto za kosilo.
Lexus UX smo prvič pobliže spoznali spomladi leta 2019, ko je prišel na trg kot takrat najmanjši križanec v ponudbi znamke. Bil je atraktiven, mladosten in precej drugačen kot Lexusi, ki smo jih poznali do tedaj. S kratico imena so ustvarjalci želeli povedati, da gre za mestni (Urban) križanec (X-over oz. crossover), za osnovo pa so mu namenili koncernsko platformo GA-C. Od leta 2022 je na voljo v posodobljeni različici. Med njegove najpomembnejše prednosti še vedno sodita prepoznaven drzen videz in poudarjena vozna dinamika. Hkrati pa z izbranimi materiali in njihovo prefinjeno končno obdelavo v slogu tradicionalnih japonskih tehnik pletenja Kagome in šivanja Sashiko uporabnikom v vsakem trenutku daje vedeti, da so v prestižnem vozilu.
Po poti sem mladini pametovala, da se sicer pogovarjamo o Udinah, ampak imajo tudi slovensko ime – Videm, ker je tudi tam in v bližnji okolici še kar nekaj prebivalcev slovenskega rodu. No, pa smo prišli do table z oznako mesta, kjer je bilo na veliko zapisano Udin. “Kako zdaj Udin, a nisi rekla, da je dvojezično Videm?” sem padla v nemilost inkvizicije. Ker, logično, dvomijo v to, kar rečem jaz, medtem ko vplivnežem zaupajo – so le morali nekako nabrati milijone sledilcev na TikToku, ni res? Pa sem se začela reševati s tem, da je Udin ime mesta v furlanskem jeziku, ki ga na tem področju skušajo čim bolj ohraniti in ga zato menda izbirno učijo celo v osnovnih šolah. Da je v furlanščini tudi eden od uradnih prevodov Biblije in da se na spletu najde simpatičen otroški program v tem jeziku, sem odkrila šele kasneje, pa bi mi to vedenje še kako olajšalo vožnjo. Če bi prej raziskala, da naj bi v slovenski jezik od tam dobili čebulo, raco ter fanta in punco, bi bila pa že skoraj na pol poti nazaj*.
Napeto pričakovanje
Priznam, da se mi je zdelo predmestje enako dolgočasno kot takrat, ko smo tja hodili gledat kopalniško opremo in moderno pohištvo. Čeprav je bila ponudba, sploh v primerjavi z našo včasih, vedno izbrana in v skladu s trendi, so bile trgovine od zunaj videti precej puste.
Potem pa so postale ulice nekako bolj urejene, stavbe višje in kar naenkrat smo pred sabo zagledali žareči kip. Angel na dvignjenem položaju cerkvenega zvonika sledi vetrovom in kraljuje nad mestom – še bolj, odkar so ga pred dobrim desetletjem ponovno pozlatili – zato težko zgrešiš cilj. Kljub temu, da je omogočen dostop v staro jedro tudi z avtomobili, smo naš hibridni UX pustili na velikem parkirišču ob mestnem parku in se sprehodili po ulicah za mestnimi vrati Manin.
Za varnost potnikov v modelu UX ob ostalem skrbi skupek vozniških pomagal pod okriljem sistema Lexus Safety System +. Glasovno upravljanje, ki ga prikličemo s Hey Lexus, lahko poskrbi za osnovne funkcionalnosti, kot so nadzor klicev, avdio sistema in klimatske naprave. Omogoča prepoznavo naravnega govora, prenese nekaj okoliškega hrupa, hkrati pa ve, ali poveljuje voznik ali sovoznik. Povezava s pametnimi telefoni poteka preko aplikacij Apple CarPlay (tudi brezžično) in Android Auto. Aplikacija Lexus Link za nadzor na daljavo pa med drugim omogoča odklepanje in zaklepanje na daljavo, prednastavljanje klimatizacije ter varnostni vklop smernikov.
Malo in veliko
Kot da bi odpotoval v preteklost, bližnjo in precej bolj oddaljeno. Najprej ozke sive ulice z malimi trgovinicami, oboki, potem pa razkošno okrašene palače v beneškem slogu, ki razkrivajo, da so bile Udine v preteklosti še kako pomembne. Med njimi pa so posuti čudoviti trgi, polni lokalčkov, kjer si domačini in obiskovalci med klepetom privoščijo osvežitev. Tako, kot znajo: sproščeno in brez hitenja, katerikoli dan v tednu. Seveda ne gre brez odtisov sodobnega časa. Malim trgovinicam in galerijam so se pridružile velike, globalnih znamk, ki jih vidimo vsepovsod. Ampak so kljub vsemu nekako umeščene v mesto, namesto da bi ga skušale zasenčiti.
Vzpon na grajski grič razkrije pogled na mesto in okolico in škoda bi bilo, če bi ga preskočili. Tlakovane ulice, številni oboki, urni stolp in mogočna stara cedra hranijo domišljijo obiskovalca, da se vsaj za kratek čas preseli v preteklost. Sicer pa smo se od tistega prvega odkrivanja Vidma tja vrnili še večkrat in prav vsak letni čas prinaša nova odkritja. Če vas zanima, je mogoče lepa priložnost že v pustnem času, sicer pa lahko ob sobotah raziskujete med starinami na bolšjem trgu, vsake toliko časa preseneti kakšen festival ulične hrane, konec aprila pa bo na sporedu filmski festival Daljnega vzhoda .
UX je na voljo s preverjeno zanesljivim in učinkovitim samopolnilnim hibridnim pogonskim sklopom četrte generacije. V izvedenki 250h s pogonom na prednji kolesni par ali štirikolesnim pogonom ima 135 kW sistemske moči ter je dodobra usklajen z zahtevami sodobnega časa. Hkrati pa ima UX v pogonski paleti rešitev tudi za vse, ki si želijo voziti izključno na elektriko. Električni pogonski sklop v modelu 300e premore 150 kW moči ter je opremljen z baterijo kapacitete 72,8 kWh, ki z enim polnjenjem omogoča do 448 kilometrov dosega.
Novost v ponudbi, ki bo predvidoma na voljo že v prvi polovici letošnjega leta, bo zmogljivejši hibridni sklop pete generacije v modelu 300h z večjo sistemsko močjo 146 kW. Nikelj-metal hidridno baterijo bo po napovedih zamenjala litij-ionska, med ostalimi posodobitvami pa naj bi optimizirali tudi delovanje samodejnega menjalnika.
Ne poznam vaših navad, ampak pri nas je praktično vsak izlet neizogibno povezan z iskanjem kakšne dobre gostilne pred povratkom domov. Običajno se že kakšno uro, preden bi se vrnili nazaj k avtomobilu, oglasi Lakota – najprej prikrito, z malo bolj odrezavimi pogovori med člani druščine, preden zelo odločno pokaže zobe. Zadnjič smo se tako ustavili v Krminu pri Sirkovih in v sproščenem, malo odštekanem vzdušju oštarije La Preda de la subida poskusili, kaj vse je dobrega zraslo in nastalo v Brdih in okolici.
Besedilo: Urška Mihelič Radolović. Foto: Gašper Pirman, Urška Mihelič Radolović.
*Arlef je deželna agencija za za ohranjanje in spodbujanje furlanskega jezika na celotnem območju Furlanije.
Mnenja uporabnikov
Napiši prvo mnenje!
Za komentiranje moraš biti prijavljen