Kitajska kot prednostni trg za Slovenijo

Priložnosti in ustvarjanje novih delovnih mest

Kako pomembno in močno je sodelovanje z drugo največjo gospodarsko silo na svetu, pričajo že številke. Tuje naložbe iz EU v Kitajsko so v zadnjih dvajsetih letih znašale več kot 140 milijard evrov, kitajske naložbe v EU pa več kot 120 milijard evrov. Od leta 2013 se je blagovna menjava med Slovenijo in Kitajsko vsako leto povečevala za 15 odstotkov. Tudi lani, v krizi covida-19.

Žiga Vavpotič je na srečanju poudaril predvsem pomen sodelovanja in vlogo tujih naložb za Slovenijo. »Danes namreč govorimo o globalnem svetu, hitrost tehnoloških napredkov in inovacij je osupljiva. Obseg in hitrost, s katero inovacije v eni državi prehajajo mejo z izmenjavo kapitala, blaga in idej, pa sta brez primere. Korist globalizacije je možnost večje rasti, večje konkurenčnosti in višjega življenjskega standarda, pomeni izmenjavo znanja med obema stranema. Za državljane tuje naložbe pomenijo tudi ustvarjanje novih delovnih mest. Da bi priložnosti lahko pretvorili v konkretne rezultate, pa morajo akterji na trgu delovati proaktivno in kreativno. Naloga države je, da spodbuja pravično tržno in nediskriminatorno okolje. Na vseh nas pa je, da se zavežemo vzajemni odprtosti, spoštovanju in sodelovanju,« je uvodoma dejal Vavpotič ter izpostavil tudi izzive, s katerimi se sooča svetovno gospodarstvo in s tem tudi Slovenija.

»Slovenija je odvisna tudi od pozitivnega in proaktivnega sodelovanja in bilateralnega odnosa med obema najmočnejšima gospodarstvoma, med Kitajsko in ZDA. Seveda pa je naloga nas, institucij, kot je Slovensko-kitajski poslovni svet, da poskušamo čim bolj povečati koristi in priložnosti, ki jih investicije prinašajo ter zmanjšati njihova tveganja in izzive.«

Najpomembnejši trgovinski partner Slovenije zunaj EU

Ljudska republika Kitajska je po besedah ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravka Počivalška najpomembnejši trgovinski partner Slovenije zunaj EU. Zato jo je ministrstvo v novem petletnem programu spodbujanja investicij in internacionalizacije določilo za prednostni trg za Slovenijo.

»Tudi trenutna zdravstvena kriza je še dodatno pokazala pomembnost močnega gospodarskega sodelovanja. Za hitrejše okrevanje so investicije ključnega pomena, predvsem tuje neposredne investicije, ki predstavljajo najhitrejšo pot do višje produktivnosti. Sloveniji je v zadnjih letih s proaktivnim in dinamičnim pristopom uspelo povečati pristop tujih neposrednih investicij, in sicer z devetih milijard evrov leta 2013 na dobrih šestnajst milijard evrov leta 2019. Odlični vlagatelji nas prepoznajo kot zanesljivega partnerja in temu pritrjuje tudi dejstvo, da se število kitajskih naložb vsako leto še povečuje,« je povedal minister in dalje izpostavil tudi zgleden primer kitajsko-slovenskega sodelovanja.

Počivalšek: Veseli me, da je Gorenje v rokah kitajskega lastnika

»Veseli me, da je eno od naših največjih podjetij Gorenje v rokah kitajskega lastnika, ki mu zagotavlja razvoj v smislu večje in boljše produkcije in tudi razvoj na področju trženja. In da tudi partnerji ohranjajo interes za poslovanje v naši državi, si vlada Republike Slovenije prizadeva za zagotavljanje stabilnega in konkurenčnega poslovnega okolja. Zato smo si zadali jasno pot do cilja, da postanemo zeleno, ustvarjalno in pametno gospodarstvo. Ustvarjamo pogoje za prestrukturiranje tradicionalne industrije v industrijo znanja in inovacij. Zagotoviti želimo nova in boljša delovna mesta. Tudi s pomočjo nacionalnega načrta za okrevanje in odpornost bo slovensko gospodarstvo prešlo v zeleno in digitalno poslovanje. Da bomo karseda atraktivni za vlagatelje, pa prilagajamo tudi zakonodajo, nadejamo se bolj predvidljivega in stabilnega poslovnega okolja, jasnih zakonodajnih okvirov, ki se ne spreminjajo iz leta v leto. Želimo si tudi, da Slovenija ne bi bila le lokacija za produkcijo, temveč država, ki je lahko za tuja podjetja partnerica v razvoju, raziskovanju, trženju in drugih strateško pomembnih procesih globalnih podjetij. Za to imamo usposobljeno in izobraženo delovno silo ter ugoden geostrateški položaj.«

Za sodelovanje pri zeleni ekonomiji in krožnem gospodarstvu

Veleposlanik Ljudske republike Kitajske v Sloveniji Wang Shunqing je poudaril, da Kitajska in EU že uspešno sodelujeta, želijo pa si še več sodelovanja na področju podnebnih sprememb, zelene ekonomije in krožnega gospodarstva. Veleposlanik je poudaril nove nedavne in uspešne investicije kitajskih podjetij v Sloveniji ter izrazil željo, da bi slovenska podjetja v še večjem obsegu za svoje delovanje v svetu izkoristila iniciative Pas in cesta ter 17+1. Po drugi strani pa morata obe državi za uspešno sodelovanje zagotavljati pravično okolje za sodelovanje vseh podjetij na trgu.

Razlike med kulturami ne zavrejo interesa za poslovanje

Na okrogli mizi so o izkušnjah, izzivih in delu s Kitajci spregovorili štirje predstavniki kitajskih in slovenskih podjetij. Skupna misel jim je bila, da kadar obstaja medsebojni interes za poslovanje, ga tudi razlike med kulturami ne zavrejo. Najprej je svoje izkušnje delil Franjo Bobinac, MBA, podpredsednik družbe Hisense International:

»V zadnjih dveh, treh letih se je odločitev za nadaljnjo rast in razvoj Gorenja v okviru močne mednarodne korporacije Hisense izkazala za pravilno. Delujemo v zreli panogi, ki potrebuje ekonomijo obsega za hiter razvoj in učinkovito odzivanje na potrebe potrošnikov. Kot del mednarodne korporacije bolje obvladujemo nabavne stroške in še hitreje razvijamo nove izdelke. Danes lahko vidimo, da Hisense nadaljuje razvoj podjetja v Sloveniji in da so od prevzema izpolnili in nadgradili podane zaveze. Iz leta v leto povečujemo rast ne zgolj prihodkov, ampak tudi števila delovnih mest. Na novo je bilo zaposlenih približno 1700 ljudi, od tega več kot 700 v novem proizvodnem obratu za televizorje. Nadaljuje se razvoj vseh blagovnih znamk Gorenja, kjer sta blagovni znamki Asko in Gorenje poleg blagovne znamke Hisense predvideni za nadaljnji razvoj v globalne znamke. Ne nazadnje pa je Slovenija postala središče vseh poslovnih aktivnosti korporacije Hisense za Evropo, vključno z razvojem kuhalnih aparatov, ki je tudi globalni razvojni center za celotno korporacijo.«

Izjemen pomen inženirske izobrazbe in razvoja

Mark Pleško, direktor podjetja Cosylab, je najprej omenil razloge za njihovo delovanje na Kitajskem: »Če bi delovali le v Sloveniji, bi z našimi proizvodi dosegli zelo malo strank, takih strank v Sloveniji ni. Zato je bil logičen korak, da gremo s podjetjem tudi na Kitajsko.« Kitajska zelo veliko vlaga v raziskovanje, kar ni presenetljivo, saj je bila ta država kar 3500 let vodilna tehnološka sila sveta. Kitajska akademija znanosti je danes izjemno močna institucija.« Posebej pa je sogovornik poudaril delovanje kitajske inženirske akademije, ki proizvaja znanje, po katerem je danes Kitajska tako poznana. Celo večina kitajskih voditeljev ima inženirsko izobrazbo. Pleško še meni, da je s stališča kulture in jezika Slovenija enakovredna Kitajski, gospodarsko gledano je kot majhna regija Evrope in to pozicijo bi morala Slovenija izkoristiti ter se ji prilagoditi. Res je, pravi, obstajajo medkulturne razlike med državama, posebej pri komunikaciji, prodornosti države v javno-zasebnih partnerstvih. Če pa pri poslovanju na obeh straneh obstaja skupni interes, do posla pride tudi navkljub medkulturnim in jezikovnim oviram, je še dodal.

Gašper Cotman iz podjetja Huawei je poudaril pomembnost stabilnosti in predvidljivosti poslovnega okolja. Država se mora zavzemati za transparentno in nediskriminatorno okolje, ki velja za vsa podjetja globalnega trga, s čimer se krepi konkurenčnost, od česar ima največ koristi končni uporabnik. Cotman je predstavil delo in ambicije Huaweija v Evropi, ki neprestano povečuje sredstva za raziskave in razvoj. V Sloveniji od leta 2015, ko je Huawei vstopil na trg, poslujejo dobro in skladno z načrti. Večjih izzivov ob vstopu na slovenski trg niso imeli, je dejal. Kljub nekaterim izzivom, ki so se pojavili v zadnjem času, menijo, da je poslovno okolje v Sloveniji dovolj zdravo, in zato so v Huaweiju na ravni regije sprejeli odločitev o vzpostavitvi regijskega logističnega vozlišča, kar bo Sloveniji po napovedih prineslo nova delovna mesta in pozitivne finančne učinke.

Slovenci prepričamo z naravo in pristnimi odnosi

Direktor podjetja Arctur Tomi Ilijaš je povedal, da pri poslovanju s Kitajsko seveda obstajajo razlike med malimi državami, kot je Slovenija, ter velikimi, kot je Kitajska, vendar pa je Slovenija per capita uvrščena v sam vrh v znanosti, razvoju pa tudi športu in se lahko s svojim talentom kosa s katerim koli globalnim igralcem. Pri poslovanju so doživeli tudi izzive: komunikacijsko nerazumevanje, medkulturne in jezikovne ovire, ki pa so jih z leti presegli in se povzpeli med najuspešnejša slovenska podjetja pri poslovanju z vzhodno velesilo. Zavedajo se, da kitajska podjetja na Slovenijo gledajo kot na odskočno desko za prodajo po vsej Evropi. Končal je z mislijo, da Kitajcev v Sloveniji ne moreš očarati s hotelom s petimi zvezdicami, ampak z naravo, čistim okoljem in pristnimi stiki.