Banke morajo v skladu s strategijo EU razogljičiti svoje portfelje in pomagati gospodarstvu na poti zelene preobrazbe. V skladu s tem je polovica posojil, odobrenih podjetjem v Evropi, vezanih na opredeljene cilje ESG.
Banke v Sloveniji v svoja orodja za oceno tveganj že vključujejo dejavnike ESG in trajnostnim projektom omogočajo cenejše financiranje. ESG pa je pomemben dejavnik tudi pri oblikovanju bančnih produktov.
V skupini UniCredit so si postavili cilj, da v obdobju 2022–2024 namenijo 150 milijard evrov za financiranje različnih projektov, ki prispevajo k trajnostnemu razvoju. Pri UniCredit Bank so tako tudi letos malim in srednjim podjetjem ter podjetjem s srednjo tržno kapitalizacijo na voljo posojila po ugodnejših pogojih v primerjavi s tržnimi. Kot razlaga Urša Peček Zajc, produktna specialistka za področje kreditnih produktov in procesov pri slovenski UniCredit Bank, gre za investicijska posojila in posojila za obratna sredstva z garancijo InvestEU za naložbe v trajnostno infrastrukturo, raziskave, inovacije in digitalizacijo.
Posojila za trajnostne projekte, inovacije in digitalizacijo
»Kreditni predlogi se v banki obravnavajo individualno na podlagi poslovanja podjetja. Podjetja, ki se potegujejo za pridobitev sredstev, pa morajo skladno s pravili InvestEU izpolnjevati tudi vnaprej definirana merila upravičenosti stranke, merila upravičenosti transakcije in vsaj eno od 20 vsebinskih meril glede trajnostnega poslovanja, zelenih investicij ali investicij v družbeno dostopnost ali vsaj eno od 22 vsebinskih meril, vezanih na področje inovacij in digitalizacije,« na vprašanje o tem, kakšni so pogoji kreditiranja, odgovarja sogovornica.
Posojila so na voljo predvidoma do 12. aprila 2025 oziroma do porabe sredstev. Največji znesek posojila, za katerega lahko zaprosi posamezno podjetje, pa je 7,5 milijona evrov. »Seveda je dejanska višina odvisna od odplačilne sposobnosti podjetja,« dodaja Peček Zajčeva.
Kaj pa stroški? Kot razlaga sogovornica, so stroški odobritve posojila odvisni od številnih dejavnikov, kot so boniteta podjetja, preostalo sodelovanje z banko, ročnost posojila in podobno, zato jih ni mogoče vnaprej opredeliti. Podobno tudi morebitnih preostalih stroškov posojila (na primer letno vodenje posojila, rezervacija sredstev, predčasno vračilo) ni mogoče vnaprej opredeliti, saj so odvisni od vrste posojila.
Prilagojena obrestna mera
Glede stroška garancije še to: garancijska provizija je znana in za vse stranke oziroma posle enaka, znaša 0,75 % na leto na kriti del, torej samo na del posojila, ki je zavarovan z garancijo. A ta strošek je zaradi poenostavitve vkalkuliran v »prilagojeno« obrestno mero. Kljub temu je »prilagojena« obrestna mera ugodnejša od »redne«. Ta razlika je kot prenos koristi stranki jasno predstavljena že v ponudbi in pozneje tudi zapisana v kreditno pogodbo.
Zaradi garancije InvestEU, ki šteje kot materialno zavarovanje, dobijo podjetja posojilo po ugodnejši obrestni meri od običajne, ki bi jo dobila za enako strukturo, ročnost oziroma namen posojila, a brez tovrstne garancije. »Podjetja so v ponudbi in kreditni pogodbi izrecno seznanjena s tem, kakšen je tako imenovani prenos koristi, torej kakšna je za enako strukturo 'redna' obrestna mera in kakšna je 'prilagojena' obrestna mera zaradi garancije InvestEU,« poudarja bančnica. Garancija Evropskega investicijskega sklada (EIF) je prvovrstno materialno zavarovanje, kar banki omogoča odobritev ugodnejšega posojila,« pojasnjuje Peček Zajčeva.
Program InvestEU je ustanovila Evropska unija za podporo trajnostnim investicijam, inovacijam in ustvarjanju delovnih mest v EU v obdobju 2021–2027. Temelji na uspešnem modelu Investicijskega načrta za Evropo, tako imenovanem Junckerjevem načrtu. Pod eno streho združuje Evropski sklad za strateške naložbe (EFSI) in 13 drugih evropskih finančnih instrumentov. Sestavljajo ga trije deli: sklad InvestEU, InvestEU Advisory Hub in portal InvestEU. Glavni implementacijski partner Sklada InvestEU je skupina EIB, ki jo sestavljata Evropska investicijska banka (EIB) in Evropski investicijski sklad (EIF).
