V tem času je večina štorkelj že odletela na prezimovanje v Afriko, tako da moramo imeti veliko srečo, da v teh dneh te ptice še opazimo v Sloveniji. Se je pa tudi tokrat pokazal trend zadnjih let, da nekatere štorklje tudi čez zimo ostanejo pri nas, ta številka se v zadnjih letih giblje od deset do 15. Kot nam je povedal Tilen Basle, varstveni ornitolog v Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije, štorklje vse leto ostajajo tudi na Štajerskem. “V zadnjih letih se dogaja, da štorklja ostaja v Račah in jo potem videvamo po tam bližnjih krajih.” Glavni razlog, da se te ptice ne odločajo za selitev, je v podnebnih spremembah. Obdobje pokritosti tal s snežno odejo je pri nas vedno krajše, poleg tega je snežna odeja iz leta v leto tanjša. “Zaradi tega imajo štorklje dostop do hrane tudi pozimi. Velja splošno prepričanje, da štorklje jedo predvsem žabe, dejansko pa so njihova glavna hrana glodavci, torej miši in voluharice, ki so aktivni tudi pozimi. Sploh če ni snežne odeje, jih štorklje brez težav najdejo.” V nekaterih drugih državah, na primer v Španiji, pa opažajo, da štorklje ostajajo tudi zaradi hrane, ki je zanje dostopna na smetiščih.

Štorklji običajno na jug ne letita skupaj

Večina štorkelj se je na dolgo pot proti Afriki odpravila konec avgusta oziroma v začetku septembra. Pri tem je zanimivo, da ni nujno, da sta v toplejše kraje poletela oba starša. “Velikokrat se zgodi, da eden odleti, drugi ostane. Tudi če se na pot odpravita oba, običajno ne letita skupaj. Velikokrat se srečata šele naslednje leto.” Basle še pojasnjuje, da so štorklje iz Slovenije v tisti skupini, ki zagotovo leti skozi Istanbul in nato čez Bližnji vzhod v Afriko. “Najhitrejše štorklje priletijo do prezimovališča v dveh, treh tednih, počasnejše, ki se večkrat ustavljajo, v enem mesecu.”

Črna štorklja pozimi ne ostaja v Sloveniji

Na jug sicer odletita tako bela kot črna štorklja. Slednja je v Sloveniji slabše zastopana. Ker za življenje potrebuje mirno okolje, gnezdi v gozdovih, skrita, daleč od ljudi. Zelo nerada se kaže in izpostavlja. Po nekaterih ocenah imamo v Sloveniji od 30 do 50 parov črne štorklje, bele je bistveno več,  letos smo zabeležili okoli 250 aktivnih gnezd. “Črna štorklja se v glavnem ustavlja le na mokriščih, njena hrana so namreč tudi ribe. Ker so pozimi, četudi ni snežne odeje, pri nas vodotoki zamrznjeni, s čimer nima dostopa do hrane, nimamo podatkov, da bi v hladnejših mesecih ostajala v Sloveniji.”