Kako je zdaj v Sudanu

Pozornost Evrope je še vedno osredotočena na Ukrajino. V Sloveniji nas je zalilo in se ukvarjamo z lastno nesrečo. Tako smo manj dovzetni za velike tragedije, ki se dogajajo še drugje po svetu. Tudi v Afriki, v Sudanu …

Dve vojski, dva generala

Ko gre za Sudan, imamo v Sloveniji velik privilegij, da se lahko za razlago dogajanja v tej veliki afriški državi obrnemo na gorenjskega rojaka Toma Križnarja, ki je v Sudanu že na pol doma. Nedavno smo videli, kako sta se za oblast spopadala dva generala, poveljnika dveh vojsk, redne in »izredne« (džandžavidi). Generala Abdel Fattah al Burhan in Mohamed Hamdan Dagalo (Hemedti) sta leta 2019 družno vrgla z oblasti dolgoletnega diktatorja Omarja al Baširja, zdaj pa se za prevlado spopadata med seboj.

Kuku Abdigin

Kaj se torej dogaja v glavnem mestu Sudana – Kartumu, mestu, ki leži na sotočju Belega in Modrega Nila? Se mesto res prazni? »Temu, da je Kartum prazen, ne verjamem čisto. Še vedno so tam protestniki, ki so leta 2019 vrgli diktatorja al Baširja, in dobivamo posnetke sirot, ki tavajo po ulicah in iščejo starše, pa tudi sorodnike pobitih ljudi, ki skušajo izvedeti, kako so končali njihovi sorodniki. Ljudje, ki so ostali v Kartumu, so brez vode, elektrike, informacij, izpostavljeni ognju. Na eni strani je poveljnik redne sudanske vojske Burhan, ki je od lani samooklicani predsednik, na drugi strani je vodja džandžavidov, ki je bil podpredsednik v tej isti vladi. Ta dva sta vrgla diktatorja po protestih. Protesti so se dogajali leta in leta do tistega aprila 2019, ko sta Burhan in Hemedti odstavila takratnega predsednika Omarja al Baširja in ga zaprla v zapor, kjer ga ni več in nihče ne ve, kje je. Vseh 7000 kaznjencev so džandžavidi odpeljali s seboj in se zdaj borijo proti redni sudanski vojski. Grozno je, da je džandžavidov 100.000, vse več jih je. To kaže na to, da banditi prevzemajo nadzor nad Sudanom. Zdi se mi, da tudi ves svet prevzemajo banditi.« Kaj pa se po njegovem obeta Sudanu v bližnji prihodnosti? »Nič dobrega. Razen to, da pride Abdel Aziz al Hilu poročat v Evropo. Tam so stvari samomorilske, ljudje so obupani, nič se ni posrečilo, odkar so odšli Angleži. Takoj so jih začeli nadlegovati različni vojni mešetarji, eni so jih vlekli proti Iranu, drugi proti Savdski Arabiji, pa spet tretji na našo stran. Jaz sem v Sudanu prisoten skoraj pol stoletja. Dali so mi svoje ime, jaz sem Kuku Abdigin. Kuku pomeni prvorojeni, Abdigin pa tisti z brado. Čustveno sem z njimi, ker nisem samo poročevalec in filmar, čutim, kako se počutijo …«

Ubij sužnja s sužnjem

In kaj čuti »tisti z brado«? »Nevarnost je, da se razmere, ko se malo manj pobijajo med seboj in jih malo bolj banditi, še razširijo. Protestniki, ki so v letih protestov tvegali, da jih s pravimi naboji postrelijo, so čisto spregledani. To so bili mladi, študenti, dijaki, zveza profesionalcev, zdravniki, pravniki, novinarji, inženirji. Skupaj z redno vojsko in džandžavidi so leta 2019 vrgli takratnega predsednika, diktatorja Omarja al Baširja. Po tistem je bilo dve leti videti tako, da mogoče pa bo več pravic, ker so ustanovili neko prehodno civilno vlado, v kateri so 51 odstotkov sedežev imeli generali, 49 pa protestniki. Svet ni podprl protestnikov, ampak je toleriral džandžavide, ki so se krepili, ker so pridobili koncesije za izvažanje zlata. /…/ Bolj ko se ti dve vojski pobijata med seboj, vsakih je po 100.000, več je možnosti za tujce, da pokradejo ves Sudan, ker bodo domačini šibki. Gre za politiko ubij sužnja s sužnjem. V njej sodeluje ves svet, samo medijev ni zraven. Zdaj se ne da ne v Darfur ne v Kartum. Tudi če bi agencije ZN zdaj hotele priti v Darfur, ne morejo, ker je tam popoln kaos. Tudi begunci ne morejo več bežati v Čad, ker je prenevarno. Si predstavljate, kako je brez zdravil, brez hrane, brez vode tam v pesku. Nihče ne ve, kakšen pekel je zdaj to. To se je zgodilo, ker je svet dvignil roke in na skrivaj računal, da bo od tega nekaj profitiral. Ne gre samo za politiko deli in vladaj, kjer se kregata dva, tretji dobiček ima, gre dobesedno za politiko ubij sužnja s sužnjem. In potem si bodo tujci razdelili Sudan, tako kot so si že Kongo, Somalijo itn. Problem Afrike je v vse hitrejši prenaseljenosti in nemoči domačinov, da preživijo od dela svojih rok, ker so tam tuje korporacije, ki tam trgujejo in prodajajo, domačini pa so izgubili večino svojih delovnih mest. Bojim se, da se bo to iz Sudana kot rak, kot metastaze, razširilo še po preostali Afriki in bo to za nas koristno, v smislu, naj se oni pobijejo, da ne bodo prišli k nam.« (Vir: intervju Toma Križnarja za Val 202 na MMC RTV SLO) Toda: tako kot podnebnih sprememb ni mogoče omejiti samo na določene dela sveta, tudi dogajanje v Afriki slej ko prej vpliva na Evropo. Kmalu bomo videli, kako.